Ob 83. obletnici dražgoške bitke se je na današnji spominski slovesnosti v Dražgošah zbrala množica ljudi, ki jo je nagovorila predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. Izpostavila je, da so Dražgoše simbol upora proti strahovladi, in opozorila, da se človeška civilizacija znova sooča s težkimi izzivi.
Dražgoše so po besedah Klakočar Zupančič simbol na videz brezupnega upora majhnega naroda proti zločinskemu režimu nacističnih osvajalcev in tudi simbol trpljenja prednikov pod škornjem zločinskega režima.
»Zločinov nacističnega režima, ki je šest let divjal po Evropi, in tistih, ki so na zasedenih ozemljih prisegali zvestobo Hitlerju, ne smemo nikoli relativizirati ali opravičevati«, je poudarila predsednica državnega zbora. Dodala je, da je kljub številnim poskusom zamegljevanja zgodovinskih dejstev, povsem jasno, da so bili slovenski partizani pomemben del zavezniške koalicije, ki je leta 1945 dokončno premagala največje zlo 20. stoletja.
Slavnostna govornica je opozorila, da osem desetletij po tragični moriji druge svetovne vojne lahko z zaskrbljenostjo ponovno opazujemo vzpon strahopetcev, ki sejejo nestrpnost in strah pred vsem, kar se ne ujema z njihovim pohlepom po prevzemu nadzora nad družbo in omejenimi naravnimi viri našega planeta: »Ponovno smo lahko, ne daleč od nas, priča tudi zločinom proti človeštvu in genocidnim dejanjem.«
Predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Marijan Križman je poudaril, da je imelo odporniško gibanje široko ljudsko podporo: »Temeljilo je na globokem prepričanju, da je za narodovo osvoboditev potrebno skupno delovanje političnih in narodovih sil, ki ni ideološko pogojeno in izključujoče. Ko so v pomladnih dneh leta 1945 partizanske čete, v katerih je bilo okoli 40.000 slovenskih partizanov, stopale v slovenska mesta in vasi, so jih prebivalci navdušeno pozdravljali ter proslavljali zmago, osvoboditev in mir.«
Omajan mit o nepremagljivosti nemške vojske
V teh dneh mineva 83 let od dražgoške bitke – ene večjih bitk med drugo svetovno vojno v Sloveniji, ko se je Cankarjev bataljon spopadel z Nemci v Dražgošah, kar je imelo zgodovinski pomen za celo Evropo. Kot so izpostavili v organizacijskem odboru prireditve Po poteh partizanske Jelovice, so se Partizani 11. januarja leta 1942 ob izgubi devetih tovarišev umaknili na Jelovico, Nemci pa so v odgovor pobili 41 domačinov, požgali vas ter jo v januarju in februarju popolnoma porušili.
»Prvi velik upor na naših tleh predstavlja skupaj z borbo v Rovtu nad Selško dolino, kjer je padlo 45 vojakov patrulje 181. rezervnega policijskega polka, in množično decembrsko poljansko vstajo z uspešnimi boji Cankarjevega bataljona pomembno trilogijo bojev v prvem letu upora na slovenskih tleh, saj je omajala mit o nepremagljivosti nemške vojske,« je pojasnil upokojeni generalmajor Ladislav Lipič, predsednik organizacijskega komiteja Po poteh partizanske Jelovice.
V družbi lokalne in državne oblasti ter tujih delegacij
V spomin na te dogodke je garda Slovenske vojske danes ob 12. uri v imenu predsednice republike Nataše Pirc Musar položila venec h kostnici, v kateri so posmrtni ostanki ubitih partizanov in domačinov. Padlim se bodo poklonile tudi druge delegacije.
»Letošnje leto ni samo jubilejno leto, ko se spominjamo zmage nad fašizmom in nacizmom kot člani zmagovite proti hitlerjevske koalicije, pač pa je mednarodno leto miru in zaupanja in kdo je bolj primeren za slavnostno govornico kot predstavnica zakonodajne veje oblasti, predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. Pozdravne besede vsem pa bo namenil predsednik ZB za vrednote NOB tovariš Marjan Križman,« so pred dnevi napovedali v Združenju borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja (ZB NOB) Škofja Loka.
Organizatorji dogodka so pomen Dražgoš ponesli tudi izven slovenskih meja s povezovanjem s kraji, s katerimi skupaj delijo simbol zločinskih dejanj nacističnega režima: Lidice, Oradour sur Glane, Lipa, Marzabotto.
»Vsi z ohranjanjem spomina na trpljenje in velike žrtve poudarjamo pomen ohranitve miru, svobode, suverenosti in pravične družbe,« so poudarili. Slovesnosti se bodo udeležili delegacija iz Lipe, začasna odpravnica poslov na Veleposlaništvu Združenih držav Amerike v Sloveniji, delegacija Zveze koroških partizanov iz Celovca in delegacija Vsedržavnega združenja partizanov Italije iz Videmske pokrajine.
Tudi v letošnjem letu so se dražgoške bitke spomnili s krajšimi in daljšimi pohodi, ki jih organizirajo planinska društva v sodelovanju z veteranskimi organizacijami. Dva najdaljša pohoda sta se začela že včeraj ob polnoči, pohodniki pa so se že navsezgodaj zjutraj udeležili tudi krajših pohodov, ki potekajo iz različnih smeri: iz Škofje Loke preko Križne Gore, Kranja, Čepulj in Mlake.
