Domovi si tudi ne bi smeli privoščiti, da bi storitve oskrbe izvedli pomanjkljivo ali nekaterih celo ne bi. Število praznih postelj se bo ob hudem pomanjkanju kadra zato le še povečevalo. Na varuha človekovih pravic se je v zvezi s spornim zaračunavanjem storitev obrnil oskrbovanec v mariborskem zasebnem domu starejših občanov, ki je del skupine SeneCura v avstrijski lasti. Ta ima pri nas sedem koncesijskih domov starejših, načrtuje pa še dodatne.

Oskrbovanec je med drugim izrazil nestrinjanje s tem, da mu je dom dodatno zaračunaval storitev za lastno kopalnico, ki pa si jo je delil s stanovalcem v sosednji sobi.

Varuh je po natančni preučitvi odgovorov doma, pojasnil ministrstva za solidarno prihodnost in pravilnika o metodologiji oblikovanja cen socialnovarstvenih storitev ugotovil neupravičeno zaračunavanje storitve, ki oskrbovancu dejansko ni bila zagotovljena. »Ni logično, pa tudi pravično in skladno s pravilnikom ne, da v okoliščinah, ko si dva uporabnika delita kopalnico, sicer pa imata vsak svojo sobo, zavod zaračunava za lastno kopalnico enak znesek, kot če bi uporabnik kopalnico imel v svoji sobi in jo tudi dejansko uporabljal sam,« so opozorili. Da je pri obračunavanju storitev oziroma dodatkov treba dosledno upoštevati določbe pravilnika, so SeneCurin dom starejših opozorili tudi na pristojnem ministrstvu za solidarno prihodnost. Metodologija je namreč enaka za javne zavode in koncesionarje.

»Varuhovo mnenje je za nas vodilo pri delu in smo ga skrbno preučili. Postopkovna pravila bomo ponovno preučili in jih po potrebi dopolnili ter postopke izvedli z upoštevanjem vseh poudarkov, ki jih je podal varuh,« nam je odgovorila Tatjana Ribič, direktorica doma SeneCura Maribor. Hkrati pa se glede doplačila za kopalnico sklicuje na socialno inšpekcijo, ki je ocenila, da so določila pravilnika na to temo nejasna. Socialna inšpekcija prav zato v konkretnem primeru inšpekcijskega postopka ni uvedla, pač pa omenila možnost sodne rešitve nesporazuma.

Uporabniki so šibkejša stran

Varuh človekovih pravic Peter Svetina opozarja, da bi bilo treba odpraviti vsakršne pomisleke glede morebitnega nepravilnega ravnanja ob zaračunavanju storitev institucionalnega varstva. Pri tem je po njegovem mnenju ključno imeti v mislih, da so uporabniki storitev praviloma vedno šibkejša stran pogodbenega razmerja. »Tudi zato bi bilo treba vse dileme glede pravilnosti izvajanja in zaračunavanja cene dolgotrajne oskrbe takoj razjasniti; ob morebitnem dvomu pa ravnati v korist šibkejše strani, torej uporabnikov storitev, saj v nasprotnem primeru lahko pride do kršitve njihovih pravic.«

Kako pogoste so prijave nepravilnosti pri zaračunavanju storitev, ki so na škodo uporabnikov, nam na ministrstvu niso natančno odgovorili. Dejali so le, da s tovrstnimi pritožbami niso seznanjeni.

Andrej Štesl, predsednik Združenja direktorjev domov za starejše in posebnih socialnovarstvenih zavodov, ki deluje v okviru Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, zanika, da bi nastajale nepravilnosti v večjem obsegu ali namerno, »lahko pa da se zgodi kakšna napaka, tudi zaradi nerazumevanja pravil«.

Na meji dostojne obravnave

Še bolj kot pravilnost zaračunavanja storitev je v razmerah hude kadrovske krize vprašljivo, ali se storitve dejansko izvaja na način in v obsegu, ki sta določena s predpisi o standardih in normativih za izvajanje socialnovarstvenih storitev. »Čas, ki ga lahko preobremenjeni zaposleni še namenijo izvedbi posameznih aktivnosti, je pod pričakovano ravnijo kakovostne in varne zdravstvene obravnave in oskrbe, da o dostojni obravnavi sploh ne govorimo,« so nedavno opozorili v aktivu vodij služb zdravstvene nege in oskrbe pri skupnosti socialnih zavodov.

Štesl pravi, da si domovi ne bi smeli privoščiti, da storitve ne bi bile izvedene v skladu s standardi in normativi, ki pa so sicer zastareli in neustrezni za današnji čas: »Dopuščam možnost, da pri posameznih izvajalcih nastajajo kakšna odstopanja, ne moremo pa tega trditi kar na splošno. Zelo neodgovorno bi bilo, če bi imeli stanovalce v ustanovi, pa jim ne bi ponudili takšne oskrbe, kot bi jo morali dobiti.« Če domovi zaradi preobremenjenosti in pomanjkanja kadra storitev ne morejo več zagotavljati, imajo torej prazne postelje oziroma sprejemajo le še zdravstveno manj zahtevne uporabnike. Prazne postelje ima že vsak četrti dom, stanje pa se bo po pričakovanjih le še poslabševalo. V skupnosti so opozorili, da je zanimanje za zaposlovanje v domovih letos rekordno nizko in da kadrovske razmere še nikoli niso bile tako slabe. Dosedanji ukrepi niso bili ne pravočasni ne zadostni, tudi plačna reforma po njihovi oceni ne bo prinesla premika na bolje. Od pristojnega ministrstva in vlade zato zahtevajo ukrepe, kot so povišanje plačila za delo v popoldanskem, nočnem, nedeljskem in prazničnem času. Sprejem interventnega zakona o zagotavljanju ustreznih plač in pogojev dela zaposlenim v dolgotrajni oskrbi vladi predlaga tudi Sindikat upokojencev Slovenije, »sicer bo sistem kolapsiral«. Ogroženo pa bo tudi dejansko izvajanje določb novega zakona o dolgotrajni oskrbi v praksi.