Cinkarna Celje je objavila nerevidirano poročilo o poslovanju za leto 2022, iz katerega je razvidno, da je prvi del minulega leta zaznamovala visoka prodaja, drugi del leta pa občutna ohladitev povpraševanja in pritisk cenejših presežkov kitajskega pigmenta na evropske trge. »Doseženi rezultati kljub vsemu presegajo naše napovedi, saj je poslovni izid znašal 51,8 milijona evrov oziroma 30 odstotkov več kot leta 2021. Ustvarili smo dobrih 227 milijonov evrov prihodkov od prodaje, kar je 18 odstotkov več kot leto prej, dobiček pa je znašal 42 milijonov evrov in je skoraj za tretjino višji od primerljivega obdobja leto prej,« pravi predsednik uprave Aleš Skok. Kot je še dodal, so na visoko prodajo vplivali predvsem višje povprečne cene pigmenta titanovega dioksida, dobri rezultati prodaje drugih proizvodnih programov in maksimalna izkoriščenost proizvodnih kapacitet. »Letos so načrti skromnejši, saj cene ključnih surovin in energentov ostajajo visoke, medtem ko azijski proizvajalci zagotavljajo ugodne cene pigmenta, cenejši pa je tudi kontejnerski prevoz v Evropo. Zato se bomo osredotočili predvsem na izboljševanje kakovosti titanovega dioksida, trajnostno preobrazbo podjetja ter obvladovanje pritiskov na povečevanje stroškov poslovanja,« razkriva Skok. V nasprotju s konkurenco v Cinkarni proizvodnje lani niso zaustavljali, posledično pa imajo nekoliko višje zaloge končnih proizvodov.

Že vlagajo v energetsko prenovo

»Smo energetsko intenzivna panoga, pri čemer sta – poleg surovin – tako električna energija kot plin v Evropi dvakrat do trikrat dražja kot v Aziji in Ameriki. Zato nas konkurenčnost evropske industrije nekoliko skrbi in iščemo načine, kako čim bolj varčevati z energijo in trajnostno prestrukturirati proizvodnjo,« pravi Skok. Z namenom, da bi temeljito trajnostno preobrazili podjetje, so se v Cinkarni Celje že lani lotili nameščanja sončnih elektrarn na svoje objekte. »Gradnja je v polnem zamahu, nekaj jih še načrtujemo tudi v Celju, pred upravno stavbo in tudi na odlagališču nenevarnih odpadkov v Bukovžlaku, kjer pa moramo najprej zaključiti sanacijo,« pa pojasnjuje Nikolaja Podgoršek Selič, članica uprave in tehnična direktorica Cinkarne. Nadgraditi nameravajo tudi uporabo pare, ki se sprošča pri proizvodnji žveplove kisline, tako da bi do leta 2027 skupaj s sončnimi elektrarnami in tlakom pare nadomestili okoli 40 odstotkov porabe električne energije.