Svetlo sonce, šotori, postavljeni v lične vrste, pisane rutke in nasmejani obrazi. Na vrhuncu taborniškega leta so mladi iz vse Slovenije in vseh taborniških rodov med 14. in 18. letom združeni v veliko skupnost. »Motiv letošnjih rutk je karirast prt, takšen, ki ga najdeš v vsaki stari slovenski hiši,« nam pove Domen Uršič, vodja vseslovenskega taborjenja Zlet, med taborniki poznan kot Medo. Gre za največji dogodek Zveze tabornikov Slovenije, ki ga organizirajo vsaka štiri leta. Uršič pove, da bodo mladi v sklopu programskega dogajanja med drugim spoznavali tudi kulturo dediščino okolja, v katerem so. Med sprehodom po taboru razloži, da je ena od zanimivosti tekmovanje za najizvirnejšo uporabo taborniške rutke. Ko smo ga vprašali, katera izmed rab ga je najbolj presenetila, je rekel, da je v njegovih očeh zmagovalka prav raba rutke kot kuhinjske krpe.
Ekipno sodelovanje
je za tabornike ključno
Zlet pa se je začel že pred uradnim prihodom na smučišče Cerkno. Mladi taborniki so namreč štiri dni preživeli na pohodu iz urbanih središč zahodne Slovenije oziroma, kot nam povedo kar sami, na bivaku. V času bivaka so nekateri vodi prehodili kar 55 kilometrov. Poudarjajo, da je njihov cilj med dejavnostmi s trajnostno naravnanim pristopom za sabo pustiti čim manjši ogljični odtis. Sobivanje v sožitju z naravo je namreč ena glavnih taborniških vrednot. Povedo nam, da je z vidika ekipnega sodelovanja to eno najpomembnejših dogajanj znotraj taborništva. Med drugim imajo vzpostavljene tudi sisteme mentorstva, komunikacija med vsemi prisotnimi pa poteka od jutra do večera. »Kdo pa taborniki sploh ste?« vprašamo. Tabornica Pia in tabornik Miha nam povesta, da tabornike združuje predvsem skupna strast do izboljšanja sveta. »Tudi takrat, ko imamo pred sabo težko preizkušnjo, jo presežemo skupaj in se vedno znova učimo, kako močni smo skupaj,« zatrdi Pia.
Šola sodelovanja in vodenja
V ponedeljek zvečer so Zlet odprli z glasbenim večerom, v torek pa je bilo na ravnini vrha Smučarskega centra Cerkno druženje pred kosilom v polnem teku. Taborniki so v manjših skupinah igrali družabne igre, se pogovarjali in smejali, brez uporabe mobilnih telefonov. »Pri sebi jih seveda imajo, predvsem zaradi varnosti in organizacije. Že na bivaku se je izkazalo, da je prisotnost naprave smiselna, vendar jih čez dan ne uporabljajo,« je razložil Medo in dodal, da regulacija uporabe ni potrebna, saj mladi potrebe po uporabi ne čutijo. Zveza tabornikov Slovenije je ena redkih, v kateri mladi vodijo mlade. Vodniki opravijo tečaj, v katerem pridobijo organizacijske in pedagoške veščine. »Člani vodov pogosto odrastejo skupaj, to so enote, ki se poznajo že vrsto let,« še doda Uršič. Doda še, da je taborništvo v prvi vrsti šola sodelovanja in vodenja, kjer se mladi učijo vrednot, ki gradijo skupnost. Tabornike bodo za nekaj dni obiskali tudi gojenci okoliških zavodov za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami.
Bogato programsko dogajanje
za mlade med 14. in 18. letom
Programski dan je razdeljen po tematskih sklopih. Nekateri so zelo taborniški, kot recimo Nazaj na drevo. V tem sklopu se bodo mladi učili vseh veščin, ki so povezane z gozdom. Zlet je namreč pripravljen v sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije. Spodbujajo k rabi kodeksa Obisk v naravi oziroma gozdnega bontona, ki temelji na spoštovanju narave, sebe, drugih in lastnine. Druge dejavnosti pa vključujejo prakse osebnostne rasti, medsebojnega povezovanja in solidarnosti na ravni vrstništva. »Opazili smo, da mladi nimajo prostora za pogovor. Zato jim ga želimo zagotoviti,« razloži Uršič in poudari, kako pomembno je zagotavljati varne in vključujoče prostore za mlade v obdobju po epidemiji. Med drugim imajo vzpostavljeno 24-urno telefonsko linijo. Udeleženci jo lahko v primeru večje osebne stiske uporabijo in pokličejo strokovno osebje, vsak dan pa jim je na voljo pogovor tudi z vodniki, načelniki in starešinami. Jernej Stritih, starešina Zveze tabornikov Slovenije, poudarja, da je delo z mladimi na ravni vrstniške skupine ključno.
Preizkus vzpostavitve naselja
ob naravni katastrofi
Taborni prostor je letos v sodelovanju z URSZR namenjen preizkusu vzpostavitve in vodenja začasnega naselja v primeru naravnih nesreč. Temelji na predpostavki, da območje severne Primorske, južne Gorenjske in Notranjske prizadenejo intenzivne padavine, ki povzročijo val migracij na hribovita območja. Miha Maček, logistični vodja, po taborniško pa Muc, pove, da se taborniki v primeru težav hitro odzovejo. Po požledu so v Postojni taborniki vzpostavili center pomoči za vse, ki so jo potrebovali. Pri čiščenju in organizaciji so pomagali tudi med poplavami v Železnikih in Ljubljani. »Otrokom privzgojimo čut za druge. Naučimo jih, da morajo pomagati tistim v stiski,« še pove Maček in doda, da taborniki že vrsto let uspešno sodelujejo s civilno zaščito tako na državni kot tudi lokalni ravni. Ta jih namreč vpokliče, ko je to potrebno, uporabni pa so predvsem zaradi svojih hitrih organizacijskih sposobnosti ter razpršenosti po vseh regijah.
