Posveti z bolniki na daljavo, ki so postali med pandemijo covida-19 stalnica, so začeli po lanskem upadu letos v ambulantah družinske medicine znova naraščati. Tako kažejo podatki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS): v prvem polletju letošnjega leta je bilo omenjenih posvetov za slabo desetino več kot v enakem obdobju lani, medtem ko pri prvih in ponovnih kurativnih obiskih ni bilo tako znatnega porasta.
Cena stavke
Vprašanje, ali je dogajanje odraz letošnje stavke zdravnikov, omejenih možnosti fizičnih obiskov ambulant ali siceršnjega razvoja v zdravstvu, za zdaj ostaja brez odgovora, je razvidno iz ugotovitev ZZZS o letošnji dostopnosti v javnem sistemu. Stroko sicer že dlje časa prosijo, naj določi, kdaj je obravnava na daljavo primerna možnost in kdaj ne, pojasnjujejo pri ZZZS. Spomnimo, da je na premajhno dostopnost pregledov v nekaterih ambulantah družinske medicine letos opozorilo več zastopnikov pacientovih pravic.
Med ugotovitvami, o katerih so včeraj razpravljali člani skupščine ZZZS, izstopa tudi podatek o upadu števila zdravljenj v akutni bolnišnični obravnavi. Realizacija je bila, če štejemo primere zdravljenj in drugih storitev, v tem primeru manjša kot lani in manjša kot v zadnjem predpandemskem letu 2019. Na ZZZS ugotavljajo, da se pri tem poznajo posledice letošnje stavke zdravnikov. V specialistični zunajbolnišnični dejavnosti so v prvi polovici letošnjega leta glede na primerljivo obdobje lani sicer opravili 57.657 obravnav več, a je bila v zadnjem času pogostejša predvsem slikovna diagnostika. Prve in kontrolne obravnave so po drugi strani upadale, prav tako posegi v tem delu zdravstva.
Po oceni generalne direktorice ZZZS Tatjane Mlakar bi bilo treba mrežo javnozdravstvene službe upravljati na osnovi demografskih projekcij, upoštevati pa bi bilo treba tudi upokojevanje zdravstvenih delavcev. Po njenem mnenju bi bilo smiselno določiti tudi smernice za napotovanje bolnikov. Namesto tega, da lahko povsod izvajajo vse dejavnosti, pa bi bila utemeljena specializacija bolnišnic, je ocenila. Tatjana Mlakar se je zavzela tudi za variabilno nagrajevanje zaposlenih in določanje, koliko morajo opraviti v rednem delovnem času. Pogoji za delo osebja po podjemnih pogodbah bi morali biti transparentni, je še opozorila, menedžment v zdravstvu pa po njenih besedah potrebuje orodja za učinkovito upravljanje. »Tega trenutno nimajo,« je povedala o položaju direktorjev bolnišnic in zdravstvenih domov.
Učinek (po)pandemskih ukrepov
Ob nesistemskih ukrepih, ki so se vrstili od pandemije dalje, so se anomalije še poglabljale, je včeraj opozorila članica skupščine ZZZS iz vrst zavarovancev Rosvita Svenšek. Igor Velušček. ki prav tako prihaja iz vrst zavarovancev, pa je izpostavil razlike med vlogo javnih zavodov in koncesionarjev, ki vplivajo tudi na njihove stroške. Člani skupščine so včeraj podprli možnost prihodnje diferenciacije priznanih cen zdravstvenih storitev, a bodo po trenutnih ocenah za tak korak verjetno potrebne zakonske spremembe.
Trenja v zadnjem času manj opazna
Generalni direktorici ZZZS Tatjani Mlakar se bo marca prihodnje leto iztekel štiriletni mandat. Ali se bo potegovala za še enega, za zdaj ni napovedala. Ob nedavno objavljenem razpisu za mesto generalnega direktorja zavoda lahko kandidati prijavo sicer oddajo do 20. septembra. O imenovanju odloča skupščina ZZZS, a ima zadnjo besedo državni zbor. V mandatu Tatjane Mlakar so bili odnosi med ZZZS in ministrstvom za zdravje izrazito napeti, ko je bil na čelu tega resorja Danijel Bešič Loredan in so bili v igri ostri zakonski posegi v delovanje zdravstvene blagajne. Med ministrovanjem Valentine Prevolnik Mlakar tako velikih trenj, čeprav so si na ministrstvu za zdravje in ZZZS občasno še izmenjali kakšno puščico, ni bilo več opaziti.
