V začetku julija letos je Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu (ESČP) ugotovilo kršitev standardov poštenega sojenja, ker sodišče v Sloveniji v prekrškovnem postopku v zadevi Letonja (denarna kazen zaradi sedenja na policijskem avtomobilu) ni opravilo zaslišanja. Dve zadevi pred ESČP proti Sloveniji lanskega datuma pa sta letos postali pravnomočni: v primeru Rutar je šlo za neobrazloženo zavrnitev predhodnega vprašanja Sodišču EU, v razvpiti zadevi Dolenc pa za kršitev zaradi priznanja sodne odločbe izraelskega sodišča, s katero je bila ugotovljena odgovornost pritožnika za škodo v zvezi z operacijo izraelskega bolnika in dosojena visoka odškodnina, pri čemer je nastala kršitev poštenega sojenja (zaslišanje prič) v izraelskem sodnem postopku.
Sojenje v nerazumnem času
Od 1993 do 2022, kar je skoraj 30 let, je bilo proti Sloveniji na strasbourškem sodišču skupno vloženih več kot 10.000 pritožb. A velika večina (približno 96 odstotkov) jih je bila nedopustna oziroma črtana, piše v zadnjem letnem poročilu o učinkovitosti in uspešnosti slovenskih sodišč. ESČP je do konca leta 2022 izdalo sodbe v 377 slovenskih primerih in kršitev ugotovilo 346-krat. Od vseh vloženih pritožb v tem obdobju je bilo za pritožnike uspešnih manj kot štiri odstotke pritožb.
Ve se: najbolj črna za Slovenijo pred ESČP, ki je sodišče pri Svetu Evrope in ima jurisdikcijo nad državami članicami, to je skupno več kot 800 milijonov ljudi, je bila sredina prvega desetletja tega tisočletja. Dolgo je bila Slovenija obravnavana kot sistemska kršiteljica, ker tukajšnja sodišča sploh niso sodila drugače kot v nerazumnem roku. Počasna pravica pa ni pravica. Največji delež tukajšnjih kršitev evropske konvencije o človekovih pravicah pomenijo primeri iz časa 2006–2008. Od skupno 334 ugotovljenih kršitev v letih od 1994 do 2017 se je kar 264 primerov nanašalo na sojenje v razumnem roku. To je bil čas, ko je bila država primorana nemudoma nekaj storiti. Takrat je nastal nacionalni program proti sodnim zaostankom Lukenda, sprejet je bil zakon o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, v sodni sistem so pospešeno prihajali dodatni sodniki ...
Že po letu 2008 je število kršitev zaradi trajanja sojenja bistveno upadlo. Število sodb ESČP, v katerih je bila ugotovljena vsaj ena kršitev, se od leta 2008 giblje do tri sodbe na 100.000 rešenih zadev sodišč na letni ravni oziroma do devet sodb na 1000 rešenih zadev vrhovnega sodišča letno. Število pritožb med leti tudi niha – v letu 2022 je to pomenilo 1,36 pritožbe na 10.000 prebivalcev – še vedno pa presega povprečje držav članic Sveta Evrope, ki je bilo lani 0,54 pritožbe na 10.000 prebivalcev.
Na slovenskem vrhovnem sodišču, najvišjem sodišču v državi, so ugotovili, da strasbourško sodišče od leta 2017 do konca leta 2021 ni izdalo nobene sodbe, s katero bi ugotovilo kršitev pravice do sojenja v razumnem roku. V letu 2022 je bila ta kršitev ugotovljena v eni zadevi, zato sojenje v razumnem roku ni več sistemski problem. Lani je sodišče v Strasbourgu kljub temu še v dveh zadevah ugotovilo kršitev pravice do poštenega sojenja. ESČP je lani proti Sloveniji odločilo s sodbo v štirih zadevah. Dve sta, kot rečeno, Rutar in Dolenc, ostaneta še zadeva Q in R (predolgo trajajoč postopek odločanja o zahtevku za izdajo dovoljenja za opravljanje dejavnosti rejništva, problematika izvedencev klinične psihologije) in zadeva Ferhatović (odškodnina zaradi nevračila bakra, zaseženega v kazenskem postopku). Slovenija konec leta 2022 ni izvršila še šest dokončnih sodb ESČP. Konec leta 2015 je bilo neizvršenih na primer 309 sodb.
Lani zaradi nezakonitih sodb 91.080 evrov odškodnin
V postopkih pred ESČP Republiko Slovenijo zastopa državno odvetništvo. V letu 2022 mu je bilo vročenih 18 pritožbenih zadev, v katerih je bilo združenih 31 posameznih pritožb zoper Republiko Slovenijo. Po podatkih državnega odvetništva število prejetih zahtevkov v zvezi s kršitvami pravice do sojenja v razumnem roku med leti niha (v letu 2022 so dobili 56 zahtevkov). Leta 2022 je bilo sklenjenih 23 poravnav (dvakrat več kot leta 2021) v skupni višini 42.209 evrov.
Država lahko v človekove pravice poseže tudi z neupravičeno obsodbo ali neupravičenim omejevanjem prostosti. Državno odvetništvo je v letu 2022 prejelo 40 novih zahtev za povrnitev škode (dve več kot v letu 2021). Sklenjenih je bilo 17 poravnav v skupni vrednosti 153.125 evrov, kar je 59 odstotkov več kot v letu prej. Republika Slovenija je na račun nezakonitih sodnih odločb v preteklem letu v petih zadevah izplačala 91.080 evrov.
