»Kljub temu, da je bil odziv sem pa tja nekorekten ali vsaj problematičen, mislim, da kot družba kljub vsemu zdelujemo ta test, da se ustavne odločbe spoštujejo in da se bodo v kratkem spoštovale tudi tiste, ki se še niso. In da bomo razumeli, da je ta vloga (ustavnega sodišča, op. p.), čeprav nam ni vedno všeč, bistveno bolj dragocena, kot če je ne bi bilo,« se je predsednik ustavnega sodišča Matej Accetto ob robu predstavitve letnega poročila dotaknil tudi ostrih odzivov, ki jih je v zadnjem času v ustavno sodišče uperil vrh največje opozicijske stranke SDS in nekateri njej naklonjeni pravniki. Accetto je medije in javnost pozval oziroma zaprosil za čim bolj tvorno spremljanje dela ustavnega sodišča in poudaril, da so na sodišču hvaležni za vsakršno vsebinsko kritiko, težavo pa vidi v kritikah, ki prehajajo v načrtno diskreditacijo sodnikov in sodišča.

Za več svobode pri izbiri zadev

Po odločitvi sodišča, da odpravi začasno zadržanje novele zakona o RTV Slovenija in posledično omogoči delovanje novega sveta RTV, je Janez Janša, ki z odločitvijo ustavnih sodnikov ni bil zadovoljen, denimo razglasil, da »ustavnega sodišča ni več«.

Letno poročilo o delu ustavnega sodišča Janševi tezi ne pritrjuje. Lani so prejeli 2254 novih zadev, rešili pa so jih 2658. Število odprtih zadev se je tako v obdobju enega leta zmanjšalo z 2729 na 2325. Lansko leto je bilo za ustavno sodišče statistično gledano še posebej produktivno, saj so v primerjavi s povprečjem zadnjih sedmih let rešili za okoli 40 odstotkov več zadev. Zaključili so tudi nekaj najstarejših primerov, ki so bila v reševanju na sodišču že od leta 2016 oziroma 2017, preboj pa so po oceni Accetta dosegli z dodatnimi napori, ki niso trajno vzdržni. Accetto je zato pozdravil aktualni razmislek o ustavnih spremembah, ki bi dale ustavnemu sodišču več svobode pri izbiri, katere primere bo vzelo v obravnavo. Po mnenju predsednika ustavnega sodišča je namreč glavna naloga ustavnih sodnikov, da postavljajo precedenčne standarde.

Sodnik, ki orje ledino
z nepravnim odločanjem

Accetto, izzvan z novinarskimi vprašanji, se je v svojem zadržanem slogu dotaknil še nekaterih konkretnih aktualnih in perečih tem, s katerimi se soočajo na ustavnem sodišču.

Ob odločanju o dopustnosti referenduma o noveli družinskega zakonika, s katero je državni zbor odpravil pred tem ugotovljeno protiustavnost, je ustavni sodnik Rok Svetlič v odklonilnem mnenju med drugim presenetljivo zapisal: »Moj glas proti tej odločbi je problematičen, saj bi jo moral, če bi ravnal lege artis, podpreti. Državni zbor ni mogel ravnati drugače, kot je ravnal.« Že od prvega dne je bilo namreč jasno, da referendum o zakonu, ki odpravlja protiustavnost, ni ustavno dopusten, Svetlič pa je svoj glas proti in odklonilno mnenje uporabil za »gesto globokega nestrinjanja z interpretacijo človekovih pravic, ki postaja dominantna v zadnjih desetletjih«.

Docent ljubljanske pravne fakultete Aleš Novak je Svetličevo »čudaštvo« tedaj komentiral z besedami: »S pravom se poklicno ukvarjam že dobri dve desetletji, a v vsem tem času ne v domači ne v tuji sodni teoriji ali praksi še nisem naletel na primer, da bi sodnik pri sojenju preprosto izjavil, da prava ne bo upošteval.«

Accetto se do kolegovega prostodušnega zanikanja prava ni želel tako jasno opredeliti: »Ali je v teh zapisanih besedah mogoče prepoznati neke vrste odpor zoper to, kar bi mu nalagalo korektno pravno postopanje, ali pa je mogoče to razumeti kot malo preveč lirično ubeseditev tega, da ima tudi pravne pomisleke, ne samo splošne kulturne, ki jih želi izraziti, tukaj bi se pa sam ustavil. Ločenih mnenj ne komentiram, so pač del procesa odločanja.«

Obstrukcija? Nepredstavljivo!

Ob še enem politično občutljivem odločanju ustavnega sodišča o noveli zakona o RTV Slovenija, predvsem o že omenjenem umiku začasnega zadržanja, so nekateri nekdanji ustavni sodniki, ki so blizu SDS, še pred odločitvijo ustavnega sodišča javno ocenjevali, da umik začasnega zadržanja niti ni mogoč, nekateri med njimi pa so ustavne sodnike celo pozivali k obstrukciji odločanja. Poleg dveh izločenih ustavnih sodnikov se kritične seje nato dejansko ni udeležil ustavni sodnik Klemen Jaklič, sodnik Marko Šorli pa je sejo pred glasovanjem zapustil – kot razlog naj bi navedel slabo počutje.

»To, da so nekateri komentatorji, tudi strokovni, zastopali stališče, da možnost odprave zadržanja ne bi smela obstajati, je zame obžalovanja vredno. To je naše sodišče ne samo že storilo v preteklosti, ampak je tudi v pravni doktrini že dolgo sprejeto kot neproblematično. Tudi v sklepu smo se sklicevali na besedili zelo uglednih ustavnih strokovnjakov, nekdanjih predsednikov tega sodišča, ki sta zapisala, da gre za sestavni del možnosti odločanja,« o postopkovni pravilnosti ne dvomi Accetto, ki je kritičen tudi do idej o obstrukciji odločanja. »Nepredstavljivo se mi zdi, da bi sodnik, ki se z vsebinsko odločitvijo ne strinja, zapustil sejo in s tem onemogočil odločanje. Naša dolžnost je dovolj jasno zaobjeta v ureditvi, niti pri glasovanju nimamo pravice, da bi se vzdržali,« je jasen predsednik ustavnega sodišča, ki je ob tem poudaril, da na ustavnem sodišču vendarle še nikoli ni prišlo do situacije, da zaradi načrtne odsotnosti sodnikov ne bi mogli odločiti o zadevi. »In dokler temu ni tako, lahko ostanemo pri tem, da ustavno sodišče, vključno s sodniki, odgovorno opravlja svoje delo.«