Poslanci bodo danes glasovali o predlogu sklepa za začetek postopka za spremembo ustave in že pripravljenem stališču ustavne komisije, ki bi imenovanje sodnikov umaknila iz državnega zbora. Za potrditev sklepa bo potrebna dvotretjinska večina, svojo podporo pa so včeraj že napovedali v koalicijskih strankah in opozicijski NSi. Največja opozicijska stranka SDS, ki je pogosto izjemno kritična do slovenskega sodstva, spremembam nasprotuje.
Pomisleki glede sestave
sodnega sveta
Ustavna komisija, ki deluje v sklopu državnega zbora, je s pomočjo strokovne skupine pripravila osnutek ustavnega zakona, ki bi imenovanje sodnikov iz državnega zbora prenesel na predsednico republike. Gre za dolgo pričakovano spremembo, ki bi dejansko in simbolično vplivala na krepitev neodvisnosti sodne veje oblasti. Vsebinski del kandidacijskega postopka že zdaj poteka na sodnem svetu, z umikom končnega imenovanja sodnikov iz državnega zbora pa bi se zmanjšala tudi nevarnost politizacije postopka.
Na pobudo NSi ustavna sprememba predvideva tudi spremembo sodnega sveta, ki bi se razširil z enajstih na 15 članov. Osem članov bi izvolili sodniki iz lastnih vrst, sedem članov (pravnikov) pa bi imenoval državni zbor, pri čemer ne bi bil več vezan na predloge predsednice republike. Do spreminjanja sestave sodnega sveta in postopka imenovanja njegovih članov so že ves čas kritični pri sodnem svetu, pomisleke pa so imeli tudi na vrhovnem sodišču in v sodniškem društvu. V preteklosti je bilo sicer predvideno, da bi bil član sodnega sveta tudi predsednik vrhovnega sodišča, vendar aktualni predlog tega ne predvideva več.
Iskanje rešitev za ustavno sodišče
Parlamentarna ustavna komisija je vmes razpravljala tudi o spremembi treh členov ustave, ki se nanašajo na delovanje ustavnega sodišča. Ključna sprememba je načelo proste izbire ustavnega sodišča, katere pritožbe in pobude za oceno ustavnosti sprejme v obravnavo. Ustavni sodniki bi pri tem morali najprej pretehtati, ali gre za pomembno ustavnopravno vprašanje in kakšna je teža zatrjevanih kršitev človekovih pravic. O tem bi odločal senat treh ustavnih sodnikov. Cilj ureditve, ki bi dala ustavnim sodnikom več možnosti izbire, o katerih zadevah bodo odločali, naj bi bila po eni strani razbremenitev ustavnega sodišča, ki se utaplja v preštevilnih vlogah, hkrati pa tudi hitrejše odločitve v pomembnih zadevah.
Tudi po novi ureditvi bi imeli seznam kvalificiranih predlagateljev (državni zbor, vlada, varuh človekovih pravic, Banka Slovenije ...), ki lahko na ustavno sodišče podajo zahtevo za oceno ustavnosti, ki jo ustavni sodniki morajo obravnavati. Seznam, ki ga zdaj določa zakon o ustavnem sodišču, bi po novem zapisali neposredno v ustavo, priključili pa bi mu tudi predsednico republike. Nekatere pristojnosti ustavnega sodišča, denimo odločanje o sporih med državo in občinami ter presojo prostorskih aktov, bi prenesli na upravno sodišče in dodali možnost, da državni zbor naknadno z dvotretjinsko večino prenese posamezno pristojnost ustavnega sodišča na druga sodišča.
Po besedah predsednika ustavnega sodišča Mateja Accetta na ustavnem sodišču podpirajo razmislek o omenjenih spremembah.
