Dokončni odstotek bo sicer znan šele sredi februarja. Uskladitev bo izvedena s poračunom za januar. Načrtovana uskladitev dodatkov za pomoč in postrežbo ter invalidnin za telesno okvaro v marcu pa bo znašala 2,3 odstotka. Letni dodatek, ki bo nakazan skupaj s pokojnino za junij, pa bo izplačan v petih razredih v zneskih od 155 do 465 evrov, kar je pet evrov več kot leta 2024.

Napoved reforme

Pokojninsko reformo naj bi pogajalska skupina pri Ekonomsko-socialnem svetu uskladila do pomladi. Hkrati pa so pomembne tudi nekatere druge informacije. Tako se denimo rok za oddajo zahteve za zagotovljeno vdovsko pokojnino ni iztekel z letom 2024, ampak se bo šele z letom 2026.

Novela zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, sprejeta decembra, je podaljšala rok za vložitev zahteve za izplačilo zagotovljene vdovske pokojnine do 31. decembra 2026. Pokojninska zakonodaja je namreč pred to spremembo določala, da se rok izteče konec leta 2024, so navedli na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz).

Institut zagotovljene vdovske pokojnine je uvedla novela zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki je začela veljati 28. decembra 2023, uporabljati pa se je začela 1. januarja 2024. Zagotovljena vdovska pokojnina se odmeri vdovi ali vdovcu, ki uveljavlja ali je uveljavil pravico do pokojnine in izpolnjuje tako pogoje za pridobitev pravice do vdovske kot tudi do starostne, predčasne ali invalidske pokojnine po veljavnem pokojninskem zakonu.

Zagotovljena vdovska pokojnina se odmeri v višini seštevka starostne, predčasne ali invalidske pokojnine ter osnove za odmero vdovske pokojnine, vendar največ do višine zagotovljene pokojnine. Ta znaša 748,27 evra na mesec. Zagotovljena vdovska pokojnina se izplačuje največ od 1. januarja 2024 dalje.

Zpiz bo o upravičenosti nekaterih do zagotovljene vdovske pokojnine odločil po uradni dolžnosti

Na podlagi novele zakona o matični evidenci zavarovancev morajo najkasneje do 31. decembra 2026 vložiti zahtevo za izplačilo zagotovljene vdovske pokojnine tisti, ki so 28. decembra 2023 že izpolnjevali pogoje za vdovsko pokojnino in lastno predčasno, starostno ali invalidsko pokojnino. Pogoj pa je še, da so njihovi pokojninski prejemki, med katere se všteva tudi morebitna pokojnina iz tujine, nižji od zneska zagotovljene pokojnine.

Prav tako bodo morali zahtevo za izplačilo zagotovljene vdovske pokojnine do konca leta 2026 vložiti prejemniki predčasne, starostne ali invalidske pokojnine, ki so 28. decembra 2023 izpolnjevali tudi pogoje za pridobitev pravice do vdovske pokojnine, a se jim del vdovske pokojnine ne izplačuje. Pri tem je pogoj, da predčasna, starostna ali invalidska pokojnina ne dosega zneska zagotovljene pokojnine.

Zahtevku za izplačilo zagotovljene vdovske pokojnine morajo predložiti dokazilo o znesku tuje pokojnine, če jo prejemajo. Če bodo upravičeni do izplačila zagotovljene vdovske pokojnine, jim jo bodo izplačevali od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve za izplačilo.

Zavod je za namen uveljavljanja te pravice pripravil vlogo Zahteva za izplačilo zagotovljene vdovske pokojnine po ZPIZ-2N. Dostopna je na vseh območnih enotah in izpostavah zavoda in prek spleta na povezavi sta.si/qaJSPh. Zahtevo morajo vložiti pri zavodu do vključno 31. decembra 2026.

Vdova ali vdovec, ki prejema pokojnino iz tujine, mora o znesku tuje pokojnine predložiti dokazilo, saj se znesek tuje pokojnine upošteva tako za ugotavljanje upravičenosti do zagotovljene vdovske pokojnine kot pri določitvi njene višine.

Omenjeni rok 31. december 2026 pa ne velja za tiste, ki so 28. decembra 2023 izpolnjevali pogoje za priznanje pravice do vdovske in lastne pokojnine, hkrati pa prejemajo vdovsko pokojnino v višini mejnega zneska, priznano v obdobju od leta 1992 do leta 2011, ali prejemajo lastno predčasno, starostno ali invalidsko pokojnino in del vdovske pokojnine, pri čemer seštevek lastne in dela vdovske pokojnine ne presega zneska zagotovljene pokojnine. O upravičenosti teh dveh skupin do zagotovljene vdovske pokojnine bo namreč Zpiz odločil po uradni dolžnosti.

To pomeni, da jim ne bo treba oddati posebne vloge za izplačilo zagotovljene vdovske pokojnine. Če bodo upravičeni do nje, jim bo pravica pripadala od 1. januarja 2025 dalje.

Zahtevana starost za starostno upokojitev 60 oziroma 65 let

Pogoji za upokojitev v letu 2025 ostajajo enaki kot leta 2024. Enaki ostajajo tudi odmerni odstotki za odmero teh pokojnin, ki so se za oba spola izenačili že v letu 2023. Zavarovanka oziroma zavarovanec se lahko starostno upokoji, če je star 60 let in ima 40 let pokojninske dobe brez dokupa oziroma če je star 65 let in ima najmanj 15 let zavarovalne dobe.

Nekatere od predpisanih starosti je mogoče znižati zaradi skrbi za vsakega rojenega ali posvojenega otroka, zaradi služenja obveznega vojaškega roka in zaradi vstopa v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje pred 18. letom starosti.

Ob dopolnitvi 38 let pokojninske dobe brez dokupa se starostni pogoj 65 let za starostno upokojitev zniža zaradi skrbi za otroke, in sicer za največ štiri leta do dopolnjenih 61 let starosti, moškemu pa zaradi služenja obveznega vojaškega roka za največ dve leti do dopolnjenih 63 let starosti.

Starostno se je mogoče upokojiti pri nižji starosti tudi zaradi dela na delovnih mestih, na katerih se je zavarovalna doba štela s povečanjem, in zaradi osebnih okoliščin, pogojenih z zdravstvenim stanjem, zaradi katerih so bile osebe do 31. decembra 1999 upravičene do štetja zavarovalne dobe s povečanjem, od 1. januarja 2000 dalje pa do prištete dobe.

Višina odstotka za odmero pokojnine za 15 let zavarovalne dobe tudi v letu 2025 znaša 29,5 odstotka pokojninske osnove. Za vsako nadaljnje dopolnjeno leto pokojninske dobe se odmerni odstotek zviša za 1,36 odstotka.

Za predčasno upokojitev zahtevana starost 60 let in 40 let pokojninske dobe z dokupom

Če se zavarovanka oz. zavarovanec želi upokojiti predčasno, mora tudi v letu 2025 imeti 60 let starosti. Hkrati mora imeti 40 let pokojninske dobe, vendar pa v tem primeru za razliko od starostne upokojitve ni zahtevana pokojninska doba brez dokupa, ampak lahko zavarovanec pogoj pokojninske dobe izpolni denimo s t. i. dokupom let.

Predčasna pokojnina se odmeri glede na dopolnjeno pokojninsko dobo od pokojninske osnove tako kot starostna pokojnina. Tako odmerjena pokojnina se nato zmanjša za vsak mesec manjkajoče starosti do dopolnitve starosti 65 let za 0,3 odstotka, vendar največ za 18 odstotkov. Zmanjšanje pokojnine je trajno. Predpisane starosti za predčasno upokojitev ni mogoče znižati na nobeni podlagi.

Med pravice iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja pa sodi tudi vdovska pokojnina. Oseba praviloma pridobi pravico do nje, če je ob smrti zakonca dopolnila 58 let starosti. Če do smrti zavarovanca oziroma uživalca pravic ne dopolni 58 let starosti, dopolni pa 53 let starosti, pridobi pravico do vdovske pokojnine, ko je stara 58 let.