Z današnjim dnem v Evropski uniji veljajo nova pravila v digitalnem prostoru. Akt o digitalnih storitvah (DSA) uvaja ostrejša pravila za platforme in spletne strani, ki razpolagajo z vrsto prepovedanih vsebin, kot so sovražni govor in slike spolnih zlorab otrok, ter zagotavlja zaščito za vrsto temeljnih pravic uporabnikov. Uredba med drugim omejuje ciljano oglaševanje, tehnike zavajanja in usmerjanja, algoritmično profiliranje in širjenje dezinformacij. Akt zajema vse spletne posrednike, ki zagotavljajo storitve v EU.
Spletne platforme, v EU jih deluje več kot 10.000, morajo umakniti nezakonite vsebine takoj, ko jih zaznajo. Družbena omrežja morajo na primer onemogočiti uporabnike, ki pogosto kršijo pravila, platforme za spletno prodajo pa bodo morale še pred ponujanjem izdelkov preveriti identiteto dobaviteljev. Od spletnih gigantov zahteva obvezne ocene tveganja in preglednost algoritmov, uporabniki pa bodo za nastalo škodo imeli pravico zahtevati odškodnino. Posebne zaveze veljajo za zelo velike platforme, to je tiste z več kot 45 milijoni aktivnih uporabnikov v EU. To so na primer Google, Apple, Facebook, Amazon, Microsoft in Twitter. Gre za prvi večji korak v smeri regulacije spletnega okolja Evropske unije.
Učinkovitost uredbe bo pokazal čas
Akt o digitalnih storitvah torej uporabnike, vsaj na papirju, bolje ščiti pred spornimi vsebinami in jim omogoča več nadzora nad tem, kaj vidijo na spletu. Sprejemanje akta sta spremljala krčevito lobiranje tehnoloških podjetij in ostra razprava o svobodi govora. V evropskem parlamentu je akt julija letos podprlo 539 poslancev, 54 jih je bilo proti, 30 pa se jih je glasovanja vzdržalo. Komisar za notranji trg Thierry Breton je v preteklih mesecih novo evropsko zakonodajo označil za zgodovinsko. Slikovita je bila tudi danska poslanka evropskega parlamenta Christel Schaldemose: »Tehnološki velikani so predolgo izkoriščali odsotnost predpisov. Digitalni svet se je razvil v divji zahod, kjer največji in najmočnejši postavljajo pravila. A tu je nov šerif – akt o digitalnih storitvah.«
Za uveljavitev akta je sicer v Sloveniji pristojna služba vlade za digitalno preobrazbo. »Akt o digitalnih storitvah je uredba EU, ki je neposredno izvršljiva, zato je ni treba prenašati v naš pravni red. Poskrbeti pa moramo za njeno uveljavitev in nadzor nad izvajanjem v nacionalnih okvirih. S tem namenom bomo pripravili uredbo o izvajanju akta o digitalnih storitvah in novelirali zakon o elektronskem poslovanju na trgu, ki ga akt v štirih členih razveljavlja, nadomešča in dopolnjuje,« so pojasnili v vladni službi za digitalno preobrazbo.
V vladni službi so še poudarili, da bo imel akt velik vpliv tudi na sovražni govor na spletu. »Posredniške platforme po obstoječi zakonodaji (vključno z aktom o digitalnih storitvah) v osnovi za uporabniško generirane vsebine niso odgovorne, dokler nanje niso opozorjene. Njihova pravna odgovornost nastopi, ko so seznanjene z domnevno nezakonitostjo določene vsebine,« so izpostavili. Dodali so, da bo za učinkovito spopadanje tako z nezakonitimi kot s škodljivimi, a zakonitimi vsebinami treba vzpostaviti nacionalno omrežje neodvisnih in nepristranskih, zaupanja vrednih prijaviteljev, ki bodo v sodelovanju s platformami hitro rešili večino problematičnih vsebin. Različni deležniki sicer opozarjajo, da bo učinkovitost uredbe pokazal čas, saj je hudič v podrobnostih. Poleg tega so nadzorni organi v državah, sploh manjših, podhranjeni v primerjavi z velikimi multinacionalkami, ki imajo za uveljavljanje poslovnih koristi na voljo ogromna kadrovska in finančna sredstva.
