V času covida-19 je urad vlade za komuniciranje spisal »Priporočila za izvedbo oglaševalskih kampanj ministrstev, organov v sestavi ministrstev in vladnih služb«, ki jih je vlada potrdila na seji sredi oktobra 2020. V dokumentu Ukom poleg gospodarne porabe in izrabe vseh notranjih sredstev priporoča tako imenovano nediskriminatorno obravnavo medijev, in sicer tako, »da se posameznemu mediju nameni največ 20 odstotkov sredstev, ki se namenjajo za oglaševalsko kampanjo. Če je takšnih medijev manj kot pet, se sredstva za oglaševalsko kampanjo mednje enakomerno razdelijo.« Organi so morali v skladu z navodili glede ustreznosti oglaševalskih kampanj predhodno pridobiti tudi mnenje urada.
Ukom je tako v času vlade Janeza Janše odprl pot, da so državna oglaševalska sredstva prejeli mediji z neznatnim dosegom oziroma gledanostjo. Med prejemniki teh sredstev se je tako med drugimi znašla Nova24TV, ki nima relevantnega tržnega deleža med televizijskimi in spletnimi mediji. Pri čemer gre za medij, ki je z vidika ustanoviteljev in lastniške strukture jasno povezan s takrat vladajočo stranko SDS. Ta priporočila so bila sprva zamišljena celo kot uredba, ki pa ji je vladna služba za zakonodajo dala negativno mnenje, saj za njeno sprejetje ni bilo pravne podlage.
»Nediskriminatorna
obravnava medijev«
Glede na nesmotrnost zakupa oglaševalskega prostora v medijih z neznatnim dosegom je parlamentarna preiskovalna komisija, ki preiskuje sume nezakonitega financiranja političnih strank, včeraj v zvezi s tem zaslišala nekdanjega direktorja Ukoma Uroša Urbanijo. Komisijo je zanimalo, kakšne cilje je takrat zasledoval Ukom in ali ni šlo nemara za preusmerjanje javnega denarja, namenjenega oglaševanju, v medije, povezane s strankami, ki so bile takrat na oblasti. Urbanija je očitke kategorično zavrnil in večkrat ponovil, da se je pri oglaševanju vlade zavzemal za »nediskriminatorno« in »antimonopolno« obravnavo medijev ne glede na lastništvo.
Spomnimo, da se teorije o državnih oglasih, ki bi jih morala država »nediskriminatorno« razpršiti med medije ne glede na doseg in druge tržne faktorje, na desnem polu pojavljajo že vrsto let. Urbanija je sicer še dejal, da je bilo eno izmed meril pri delitvi oglaševalskih sredstev regijska pokritost. Poudaril je, da so oglaševali tudi v lokalnih medijih, financiranje pa da je potekalo transparentno. V skladu z opisanimi merili »uravnoteženega« oglaševanja je sicer vlada, ki na leto za oglaševanje nameni okoli osem milijonov evrov, po ugotovitvah preiskovalne komisije v obdobju, ko je Ukom vodil Urbanija, medijem, lastniško povezanim s stranko SDS, mimo tržnih zakonitosti medijskega zakupa namenila 1,8 milijona evrov davkoplačevalskega denarja.
Zaslišanje Urbanije bi se moralo zgoditi že aprila, a je bilo večkrat prestavljeno. Najprej zaradi odsotnosti članov komisije, dvakrat pa Urbanija na zaslišanje ni prišel. Mojca Šetinc Pašek je v začetku oktobra ocenila, da se zaslišanju izogiba. Komisija je zato sklenila, da priče, ki se izogibajo zaslišanju, vabi z vsemi zakonskimi prisilnimi sredstvi. Nazadnje je vabilo Urbaniji izročil detektiv. Včerajšnja seja je bila predvidoma zadnja, ki ji je predsedovala Mojca Šetinc Pašek. Poslanko Svobode so konec oktobra izključili iz stranke, pri čemer naj bi na seji parlamentarne mandatno-volilne komisije v kratkem obravnavali predlog za njeno razrešitev s položaja predsednice in članice komisije.
