Premier Robert Golob je pred dnevi na obisku v Mariboru obiskal tudi agencijo za energijo in jo izpostavil kot dober primer prakse decentralizacije državne uprave. Ni pa obiskal urada za demografijo, ki ga je v Maribor tik pred odhodom preselila vlada Janeza Janše. Celo več, urad za demografijo je ocenil kot primer katastrofalne prakse decentralizacije. Ob tem so v javnosti ponovno zakrožile neuradne informacije, da namerava nova vlada urad za demografijo ukiniti oziroma reorganizirati, in sicer tako, da bi ga priključila enemu od ministrstev; ali ministrstvu za solidarno prihodnost, ki se bo ukvarjalo tudi z demografskimi vprašanji in medgeneracijskim sodelovanjem, ali pa ministrstvu za delo, pod okrilje katerega sodi družinska politika.
Pripravljajo 50 ukrepov
za dvig rojstev
Vprašanje, ali to drži, smo že prejšnji teden naslovili tudi na urad vlade za komuniciranje ter ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Odgovorov nismo prejeli. Medtem pa urad, ki ga kot vršilec dolžnosti vodi Danilo Lončarič – za vprašanja demografije je pristojen Aleš Primc – na twitterju že napoveduje 50 ukrepov, namenjenih »spodbujanju veselja do življenja in dvigu rojstev«. Po oceni urada bo s tem »demografska zima preteklost«. Ob tem še navajajo, da se je aprila letos v Sloveniji rodilo 1279 otrok, kar je 217 otrok oziroma 15 odstotkov manj kot aprila 2021.
Prav ta podatek je naletel na ostre polemike na twitterju. Če pustimo ob strani, da mesečni statistični podatek o številu rojstev nikakor ne more biti merodajen, ko govorimo o trendu rodnosti, ostaja dejstvo, da v Sloveniji število starejših narašča, število rojstev in delež aktivnega prebivalstva pa upadata, in to že vrsto let. O tem, kako izboljšati demografsko sliko Slovenije, pa imata trenutni minister za delo Luka Mesec (ki bo po delitvi ministrstva na dva dela prevzel stanovanjsko politiko in dolgotrajno oskrbo, sedanji državni sekretar Simon Maljevac pa preostali del, torej tudi družinsko politiko) in Aleš Primc z urada za demografijo precej različne poglede. Mesec vidi rešitev za slabo demografsko sliko predvsem v priseljevanju, Primc pa v dvigu rodnosti.
Vlada je tista, ki bo
odobrila ukrepe
Na uradu za demografijo smo hoteli izvedeti več o napovedanih 50 ukrepih, s katerimi nameravajo spodbujati dvig rojstev. Namestnica vršilca dolžnosti direktorja urada Jasmina Opec Vöröš pa nam je danes pojasnila, da je za to še prezgodaj, saj ukrepe še pripravljajo in usklajujejo; predstavili jih bodo, ko bodo dorečeni. Ob tem ne kaže spregledati, da mora za ukrepe, ki jih bodo pripravili in predlagali, dati zeleno luč vlada. Tukaj pa se lahko zatakne. Kot rečeno, ni skrivnost, da se pogledi Aleša Primca in Simona Maljevca, kar zadeva vprašanja družinske politike, precej razlikujejo. Spomnimo: Maljevac, sicer tudi generalni sekretar Levice, je bil eden najpomembnejših članov ekipe Čas je ZA, aktivistov, ki so vodili kampanjo za potrditev družinskega zakonika, ki bi tudi istospolnim parom omogočil posvojitev otrok. Na drugi strani sta bila katoliška cerkev in Primc. Maljevac je bil od leta 2007 tudi predsednik Legebitre, vplivne nevladne organizacije, ki se zavzema za pravice istospolnih. Ko so v Levici napovedali, da je prav Maljevac njihov kandidat za ministra, se je usul plaz opazk in ocen na desnem političnem polu, da je neprimeren zaradi svoje spolne usmerjenosti, ki je ne skriva. In da njegovo imenovanje za ministra, v čigar pristojnosti bo tudi družina, pomeni odprta vrata LGBT-ideologiji. Z njim na čelu se po njihovi oceni obetajo novi poskusi uničevanja družin, zato predlog, da postane minister, štejejo za hudo provokacijo.
Po mnenju omenjenega ministrstva urada za demografijo, ki ga je vlada Janeza Janše ustanovila za spodbujanje konservativne politike rodnosti ter tradicionalnih vrednot očetovstva in materinstva, ne potrebujemo. Kot pravijo, ključni problem ni v premajhnem številu otrok, temveč v tem, da 41.000 mladoletnih otrok ter 97.000 upokojencev živi pod pragom tveganja revščine. Namesto krepitve konservativnih družinskih politik zato potrebujemo krepitev progresivnih socialnih politik za odpravljanje revščine in zagotavljanje dostojnih pokojnin.
Trenutno je v uradu zaposlenih 12 ljudi, kadrovski načrt pa predvideva 19 javnih uslužbencev kot dovoljeno število zaposlenih v letošnjem letu. Za delovanje urada za demografijo je v tem letu zagotovljenih 975.000 evrov.
