Iz sporočila za javnost z zadnje seje vlade, na kateri so se ministri seznanili s problematiko prepovedanih pesticidov v sadju, je jasno, da je bilo obveščanje potrošnikov o tem neustrezno, približno trije tedni, kolikor je minilo od odvzema vzorcev do analiznih rezultatov, ki so potrdili vsebnost prepovedanega klorpirifosa v sadju, pa predolgo obdobje. V tem času so namreč potrošniki vse oporečno sadje že pokupili in ga zaužili oziroma predelali v kompote, marmelade, ga posušili, zamrznili … Vlada je upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (v nadaljevanju: uprava) posledično naložila, da do 20. oktobra sprejme ukrepe za skrajšanje časa izvedbe analize odvzetih vzorcev živil ter spremeni protokol obveščanja potrošnikov o neskladnih in nevarnih živilih.
Zdravju nevarni izgovori
Srbske breskve, onesnažene s klorpirifosom, so v Slovenijo prispele v začetku julija. Uprava je vzorce odvzela 7. julija, rezultati laboratorijske analize so prispeli 28. julija, trgovsko podjetje Spar pa jih je prejelo šele 31. julija. V tem času je vseh 7,4 tone spornih breskev že prodalo. Ker jih imajo nekateri kupci morda še vedno doma v predelani obliki, bi jih uprava morala na to opozoriti, vendar je informacijo o oporečnih srbskih breskvah potrošnikom zamolčala. Njeno vodstvo je imelo zelo bogato domišljijo pri pojasnjevanju, zakaj je to storilo: ker sadja ni bilo več v prodaji, ker se s predelavo vsebnost strupov v njem zmanjša, ker klorpirifos ne pomeni akutnega tveganja za zdravje, ker bi objava informacije, da je zaužil ta strup, potrošnika odvrnila od uživanja sadja in zelenjave, prispevala naj bi tudi k še večjim zavržkom hrane. Vse to je izjavila vršilka dolžnosti direktorice uprave Vida Znoj in začuda ostala na položaju.
V gradivu, ki so ga na upravi pripravili za vlado, so se pohvalili, da so na podlagi neskladnih vzorcev vzpostavili poostren nadzor nad pošiljkami svežega sadja in zelenjave iz Srbije, in sicer tako, da morajo prve tri pošiljke vsakega izvoznika počakati na skladen laboratorijski izvid, šele potem gredo v prodajo. Toda uprava je v poročilu zamolčala, da je poostreni nadzor srbskega sadja in zelenjave vzpostavila šele 24. avgusta, torej slab mesec po tistem, ko je bilo potrjeno, da breskve iz Srbije vsebujejo klorpirifos, s katerim je imela ta država težave že prej. Če ne bi informacija o zamolčanih srbskih breskvah ušla v medije, je vprašanje, ali bi se poostreni nadzor sploh kdaj zgodil.
Skrivalnice še trajajo
Podobno kot s srbskimi breskvami je bilo nekaj tednov pozneje tudi s poljskimi slivami, v katerih so inšpektorji prav tako odkrili prepovedani klorpirifos. Slive je prejelo več prodajalcev po vsej Sloveniji, a ker so vzorec inšpektorji odvzeli le v Sparu, kupci niso smeli izvedeti, kdo jim je poleg njega še prodal oporečno sadje. Po navedbah uprave za varno hrano to ni informacija javnega značaja, ampak poslovna skrivnost.
Oporečne poljske slive so v Slovenijo prispele 8. avgusta, uprava je potrošnike o tem, da so vsebovale klorpirifos, na svoji spletni obvestila 1. septembra, in še to le za majhen del sliv. Koliko so jih potrošniki v resnici pojedli, javno še vedno ni znano.
