Z nastopom tretje vlada Janeza Janše marca 2020 je sledil običajni kadrovski cunami na podlagi petega odstavka 83. člena zakona o javni upravi. Ta daje vsakokratni vladi na voljo ob imenovanju še leto dni, da odstavi vodilne funkcionarje v državni upravi in imenuje nove. Gre za rang generalnih direktorjev na ministrstvih, predstojnikov vladnih služb, generalnih sekretarjev na ministrstvih, predstojnikov organov v sestavi ministrstev, načelnikov upravnih enot in direktorjev občinskih uprav oziroma tajnikov občin. Na seznam tako imenovanih političnih funkcionarjev, ki jih bo lahko vlada razrešila ob nastopu mandata, bodo lahko po novem uvrstili tudi generalnega direktorja statističnega urada.
Bojan Nastav se pritoži
Še nobena vlada do tretje Janševe ni predčasno posegla v vodstvo statističnega urada, ki ima v sistemu vladnih služb pomembno vlogo pri zbiranju in obdelavi podatkov, zato njen položaj sloni na neodvisnosti in strokovnosti. Položaj Statističnega urada RS (Sursa) ureja tudi zakon o državni statistiki, ki je bil sprejet leta 1994. A to vladi junija 2020 ni preprečilo, da ne bi razrešila takratnega direktorja Sursa Bojana Nastava, ki ga je leto dni pred tem imenovala vlada Marjana Šarca, potem ko se je predhodniku iztekel mandat in je bil izpeljan javni razpis. Janševa vlada je razrešila Nastava na podlagi petega odstavka 83. člena ZJU, ne da bi navedla kakršen koli krivdni razlog. Po zakonu o državni statistiki je namreč mogoče razrešiti direktorja Sursa le iz krivdnih razlogov.
Zaradi vladne poteze je protestiral tudi statistični svet, ki se je skliceval na stališče pravnika Rajka Pirnata. Po njegovem mnenju generalni direktor Sursa ne sodi v kategorijo običajnih uradnikov, ker da njegov status in položaj ureja specialni zakon o državni statistiki. Po strokovni javnosti se je na razrešitev odzval tudi takratni predsednik vlade Janez Janša, ki je dejal, da so Nastava razrešili zaradi domnevne neodzivnosti. Ko so člani strokovne komisije za pripravo protikriznih ukrepov (Matej Lahovnik, Sašo Polanec) zahtevali določene podatke, je svoje stališče utemeljil Janša, jih niso dobili. Nastav je pozneje pojasnil, da so bili podatki Sursa ves čas na voljo, a da jih lahko zagotovijo le po zakoniti poti. Janševa vlada je kljub temu razrešila generalnega direktorja, pri tem pa se je, kot rečeno, sklicevala na zakon o javni upravi. Nastav se je na odločitev vlade pritožil na upravno sodišče, ki pa je konec januarja tožbo zavrglo.
Surs je običajni vladni organ
»Odločitev tožene stranke (vlade, op. p.), da tožnika razreši (Bojana Nastava, op. p.) kot generalnega direktorja SURS na podlagi petega odstavka 83. člena ZJU, je torej akt politične diskrecije in se zato sodišče ne more spuščati v preverjanje razlogov za razrešitev,« je zapisala predsednica senata sodnica Jasna Šegan v sodbi. Sodišče je presodilo, da je generalni direktor Sursa javni uslužbenec, zato za urejanje njegovega položaja veljajo »ne le določbe zakona o državni statistiki, pač pa tudi določbe ZJU, vključno z določbo petega odstavka 83. člena tega zakona«. Upravno sodišče namreč meni, da se deseti odstavek zakona o državni statistiki (ki govori o pogojih razrešitve generalnega direktorja) in peti odstavek 83. člena ZJU ne izključujeta.
Nastav je pritožbo gradil na argumentaciji (pri tem so se v javnosti pojavila relevantna pravna mnenja, ki so jo podpirala), da generalnega direktorja Sursa (zaradi specialnega zakona o državni statistiki) ni mogoče uvrščati med tako imenovane politične uradnike, ker ne opravlja naloge izključno za vlado, ampak na osnovi načel o strokovnosti in neodvisnosti skrbi za izvajanje državne statistike. Nastav je v tožbi zapisal, da čeprav Surs nima ustavnopravne podlage za institucionalno neodvisen status sui generis, pa je njegov položaj in položaj njegovega generalnega direktorja zagotovo bolj podoben položaju računskega sodišča in njegovega direktorja kot pa na primer direktorju Ukoma (urada vlade za informiranje). Zato je zakonodajalec v zakonu o državni statistiki, meni Nastav, uredil krivdno razrešitev na tak način – kot protiutež morebitnim političnim pritiskom.
Upravno sodišče se ni spuščalo v preverjanje razlogov za razrešitev Bojana Nastava. Ugotovilo je le, da ima vlada po zakonu o ZJU pravico v letu dni od nastopa funkcije imenovati nove funkcionarje; med te očitno sodi tudi generalni direktor Sursa. Tožbo je sodišče zavrnilo, ker so presodili, »da odločba toženke ni upravni akt, ki bi se lahko izpodbijal v upravnem sporu«.
