Čez dober mesec dni se gospodinjskim odjemalcem, še bolj pa gospodarskim in industrijskim, obetajo višje položnice za električno energijo. Čeprav je vlada sprejela uredbo, ki podaljšuje regulacijo maloprodajnih cen električne energije za gospodinjstva – ne pa tudi za gospodarstvo – bo cenovna kapica veljala le za 90 odstotkov porabljene elektrike. Gospodinjstva bodo za 90 odstotkov porabljene elektrike plačevala povprečno ceno 100 evrov za megavatno uro oziroma 118 evrov za megavatno uro po višji tarifi in 82 evrov za megavatno uro po nižji tarifi. Za preostalih 10 odstotkov porabe bo gospodinjstvo plačevalo tržno ceno, ki jo določajo dobavitelji. Slednji v teh dneh objavljajo cenike tržnih cen.
Tržne cene za dve tretjini višje od reguliranih
Ceniki, ki jih v teh dneh objavljajo dobavitelji električne energije, se torej nanašajo na tistih 10 odstotkov električne energije, ki jo bo gospodinjstvo porabilo, a je država ne bo regulirala. Iz cenikov je razvidno, da bodo tržne cene za nižjo tarifo za 70 do 80 odstotkov višje od regulirane, za 40 do 56 odstotkov bodo višje cene za porabljeno elektriko v času višje tarife in za 57 do 68 odstotkov cene za porabljeno elektriko po enotni tarifi. V povprečju bodo tržne cene za dve tretjini višje od reguliranih.
Na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo ta čas (še) nimajo pripravljenih izračunov, kolikšen dodaten strošek bodo te višje cene pomenile za povprečno gospodinjstvo. Oktobra so izračunali, da se bo za povprečnega odjemalca januarski račun v primerjavi s septembrskim povečal za 3,7 odstotka oziroma 2,64 evra. Iz objavljenih cenikov je razvidno, da je razlika med pričakovanimi in zdaj objavljenimi tržnimi cenami nekoliko večja. Če torej čez palec ocenimo, da je tržna cena za dve tretjini višja od regulirane, lahko s preprostim izračunom ugotovimo, da bo povprečen odjemalec (ki nima vgrajene toplotne črpalke) z januarjem plačal za približno 3,5 evra oziroma za 5 odstotkov višji znesek položnice za elektriko, kot ga je septembra.
Oktobrska simulacija izračunov ministrstva je sicer predvidevala, da bo povprečna tržna cena dobaviteljev okrog 150 evrov za megavatno uro. Upoštevajoč porazdelitev porabe med višjo in nižjo tarifo so predvideli, da bi se brez vladne regulacije v januarju glede na september za povprečnega odjemalca računi za elektriko zvišali za 30 odstotkov. Septembra je povprečno gospodinjstvo, ki letno porabi štiri megavatne ure električne energije, plačalo 70,3 evra za elektriko. Če država ne bi posegla na trg in bi tržna cena megavatne ure znašala 150 evrov, bi januarja tako gospodinjstvo plačalo 91 evrov. Iz objavljenih cenikov dobaviteljev je mogoče izračunati, da znaša povprečna tržna cena med 154 evri (Gen-I) in 162,5 evra (ECE) za megavatno uro, torej do slabih 9 odstotkov več, kot so oktobra predvidevali na ministrstvu.
Za redke pocenitev
Če se bo torej januarska sprememba odrazila v nekaj evrov višji položnici, pa bo občutnejšo podražitev prinesel spremenjen način obračunavanja omrežnine, ki se obeta z julijem prihodnje leto. Nov način obračunavanja omrežnine predvideva pet cenovnih blokov in dve glavni sezoni (poletno in zimsko). Cena omrežnine bo najvišja takrat, ko bo tudi poraba elektrike najvišja, to pomeni med 7. in 14. uro ter med 16. in 20. uro na delovni dan. Najcenejši cenovni blok bo veljal le poleti na dela prost dan, in sicer od 10. ure zvečer do 6. ure zjutraj naslednjega dne. Na Agenciji za energijo so izračunali, da bo značilni gospodinjski odjemalec, ki porabi približno 4 megavatne ure elektrike na leto, plačal za 2,41 evra oziroma za odstotek manj omrežnine na leto kot danes. Približno enak učinek bo tudi pri malih poslovnih odjemalcih. Če bi nov obračun omrežnine veljal vse leto, bi ta odjemalec (ob nespremenjeni rabi omrežja) plačal 11,91 evra oziroma 5 odstotkov manj omrežnine na leto, kot je plačal v letu 2023, so zapisali na agenciji. Podrobnosti niso navedli.
A njihov izračun je varljiv, opozarjajo nekateri strokovnjaki. Gospodinjstva, ki danes porabijo malo elektrike, lahko pričakujejo celo za tretjino dražjo postavko za omrežnino na položnici (omrežnina danes zajema približno tretjino stroška za elektriko), podobno veliki industrijski uporabniki. Tistim, ki že danes porabijo veliko elektrike, pa bo reforma prinesla pocenitev. S pomočjo (neuradnega) spletnega orodja, ki ga je razvil Sebastjan Pleško z Instituta Jožef Stefan, smo izračunali, da bi gospodinjstvo, ki zdaj za moč 7 kilovatov plačuje 6,6 evra mesečno za omrežnino (z vključenim DDV), po juniju ob dogovorjeni moči 6,6 kilovata za vse bloke plačalo 18,5 evra mesečno za omrežnino oziroma skoraj trikrat več, kot plačuje zdaj. Še dva primera navajamo v okvirju.
Šok čez leto dni
Pričakovati je tudi, da bomo podražitev občutili postopoma, saj bo s poletno uvedbo reforme omrežnine veljala tako imenovana nižja sezona, tudi poraba elektrike je poleti praviloma občutno nižja kot pozimi. Zato bo reforma kmalu po uvedbi marsikomu pocenila račun (najbolj tistim, ki porabijo več) oziroma ga povišala le za evro ali dva. Odraz dejanskega stanja pa bo prinesla naslednja zima, ko bi se utegnila postavka za omrežnino marsikomu potrojiti.
Omrežnina bo vezana na porabo elektrike in na priključno moč; že danes lahko odjemalci s svojih položnic razberejo (predlagano) dogovorjeno moč za posamezno časovno obdobje. To so dobavitelji izračunali na podlagi preteklega obnašanja odjemalca. Dogovorjeno moč bo lahko odjemalec kaj hitro presegel, če ne bo natanko premislil o svoji porabi; moč lahko denimo preseže že s hkratnim vklopom več močnih naprav. To so denimo kalorifer, opekač, grelec za vodo ali pa vse bolj priljubljeni cvrtniki na vroč zrak, pa tudi indukcijske kuhalne plošče. Če bo odjemalec dogovorjeno moč presegel, ga bo to udarilo po žepu; odjemalec, ki ima recimo dogovorjeno moč 6 kilovatov in bo to za le eno uro presegel za kilovat, bo za ta presežek plačal skoraj 8 evrov. Tak pribitek k omrežnini bo moral plačati vsakič, ko bo z nepremišljenim ravnanjem presegel dogovorjeno moč, in to je tisto, kar bo občutno povišalo zneske položnic. V uteho nam je lahko podatek, da v prvih dveh letih po uvedbi reforme (v letih 2024 in 2025) gospodinjski uporabniki ne bodo plačevali tega pribitka.
