Predlog novele zakona o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov, ki ga je včeraj potrdila vlada, prepoveduje arome v vseh ogrevanih tobačnih izdelkih, razen okusa tobaka, v elektronskih cigaretah pa vse arome, razen okusa tobaka in mentola. Poleg tega predvideva popolno prepoved kadilnic oziroma kajenja v vseh zaprtih javnih in delovnih prostorih. Predlog uvaja tudi embalažo ogrevanih tobačnih izdelkov z natisnjenimi zdravstvenimi opozorili s fotografijami, tako kot to velja za cigaretne škatlice. V skladu z evropsko direktivo je predvidena tudi nova definicija za ogrevane tobačne izdelke, ki postajajo tobačni izdelki za kajenje.
Uporaba elektronskih cigaret namreč med mladimi strmo narašča. Med 15-letniki je z enega odstotka v letu 2014 narasla na deset odstotkov v letu 2018 in na sedemnajst odstotkov v letu 2022. Med enajstletniki v Sloveniji je takšnih, ki so že poskusili e-cigareto, štiri odstotke, med sedemnajstletniki pa že več kot tretjina, kaže mednarodna raziskava Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju. Statistika v praksi pomeni, da imajo zaposleni v šolah vse več težav z mladimi, ki uporabljajo e-cigarete v bližini šol. Mnogim staršem se ob tem ne zdi sporno, da jih otroci uporabljajo, saj da ne gre za klasično kajenje, pač pa za puhanje odišavljenega dima.
V oči bode izjema arome mentola
Na ministrstvu za zdravje se s takšnimi ocenami staršev niti malo ne strinjajo. Prav porast uporabe elektronskih cigaret med mladimi je ključni razlog za spremembo tobačne zakonodaje, je povedala ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel. »Elektronske cigarete vsebujejo številne škodljive, rakotvorne in dražilne snovi, ena ključnih sestavin pa je nikotin, ki je močno zasvojljiv in ima številne učinke na srčno-žilni sistem, pljučno funkcijo in delovanje možganov pri mladostnikih,« je poudarila ministrica in dodala, da vse več raziskav kaže, da pri mladostnikih, ki sicer ne kadijo, uporaba elektronske cigarete do štirikrat poveča verjetnost, da bodo začeli kaditi tudi običajne cigarete. Po pojasnilih z ministrstva za zdravje na letni ravni zaradi kajenja v Sloveniji umre več kot 3100 ljudi oziroma devet vsak dan.
Na trgu obstaja več kot 15.000 arom, ki jih je nemogoče nadzorovati, pri čemer pa je nenavadno, da predlog prepoveduje vse arome z izjemo arome tobaka in mentola. Mihaelo Lovše, predsednico Slovenske zveze za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo (SZOTK) milo rečeno čudi izjema mentola, saj pravi, da tudi mentol tako kot preostale arome olajša začetek in nadaljevanje uporabe pri tistih, ki eksperimentirajo s tobakom. Ker olajšuje globlji vdih, to pomeni tudi možnost hitrejše zasvojenosti. »Tudi v aromah tobaka in mentola so seveda zdravju škodljive snovi. Tu smo sledili vzoru drugih držav, predvsem Danske in Estonije. Bomo pa nadzorovali in analizirali škodljive snovi tudi v teh aromah in jih potem ustrezno obravnavali,« je včeraj pojasnila Valentina Prevolnik Rupel.
Zaradi kajenja umre devet ljudi na dan
Mentol, ki je bil prvič dodan tobaku v dvajsetih in tridesetih letih prejšnjega stoletja, zmanjša ostrost cigaretnega dima in draženje zaradi nikotina. Tobačna podjetja so se zanašala na pomirjujoče in hladilne učinke mentola, da bi naredila cigarete privlačnejše za nove kadilce. »Pri vdihavanju lahko mentol zmanjša bolečino v dihalnih poteh in draženje zaradi cigaretnega dima ter zavira kašelj, kar kadilcem daje iluzijo, da lažje dihajo,« je izpostavila Lovšetova in opozorila, da lahko okus in vonj prikrijeta zgodnje opozorilne simptome težav z dihanjem. Po navedbah Ameriškega združenja za pljuča cigarete z mentolom povečujejo verjetnost, da ljudje postanejo zasvojeni, pa tudi stopnjo zasvojenosti.
V SZOTK bodo ob sprejemanju novele v državnem zboru zato še poskušali doseči, da bi poslanci izvzeli tudi to izjemo, pri čemer pa predlagano novelo kot celoto pozdravljajo. Izpostavili so tudi pozitivne učinke na okolje, saj so za elektronske v primerjavi s klasičnimi cigaretami značilni intenzivnejši proizvodni procesi in materiali, ki niso biološko razgradljivi in jih ni mogoče reciklirati. Nevladne organizacije so sicer med javno razpravo zahtevale še strožjo zakonodajo. V njej pogrešajo prepoved kajenja na javnih prostorih, kot so igrišča, športni parki, bazeni, in prepoved kajenja pred javnimi ustanovami, kot so knjižnice in zdravstveni domovi. Nevladniki se zavzemajo tudi za skrajšanje prehodnih obdobij. Pri ukinitvi kadilnic je na primer predvideno kar petletno prehodno obdobje. Zakon morajo po potrditvi na vladi potrditi še poslanci. Vlada je predlog novele zakona poslala v DZ in predlagala obravnavo po skrajšanem postopku.
Preberite še:
Svetovni dan brez tobaka: Kako se je Švedska znebila cigaretnega dima?
