Povečevanje deleža starejših in podaljševanje pričakovane starosti, poznejše vstopanje na trg dela ter tudi veliko pomanjkanje kadra bodo v prihodnje po pričakovanjih vodila v povečanje deleža starejših, ki bodo na trgu dela ostali dlje. Postopno podaljšanje delovne dobe predvideva tudi predlog pokojninske reforme, in sicer s 60 na 62 let ob izpolnjevanju pogoja 40 let delovne dobe in s 65 na 67 let za tiste, ki ne bi zbrali 40 let delovne dobe.

K podaljšanju delovne aktivnosti lahko država razen z dvigom predpisane starosti za upokojitev prispeva tudi z drugimi ugodnostmi. Glavni ukrepi za ohranjanje starejših na trgu dela so zdaj ugodnejše vrednotenje pokojninske dobe brez dokupa, izplačilo 40 odstotkov starostne pokojnine poleg plače in institut delne upokojitve s sorazmernim delom pokojnine.

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) tistim, ki so vključeni v obvezno zavarovanje s polnim delovnim časom, čeprav so že izpolnili pogoje za upokojitev, izplačuje 40 odstotkov starostne pokojnine, do katere bi bili upravičeni na dan, ko bi se lahko upokojili.

Ta pravica upravičencem pripada največ tri leta, nato pa so upravičeni do 20 odstotkov starostne pokojnine. Dodatna ugodnost je odstotno povečanje pokojnine ob upoštevanju pokojninske dobe, dosežene v ponovnem zavarovanju, oziroma ponovna odmera z upoštevanjem novih plač in pokojninske dobe.

Nagrada: 40 odstotkov pokojnine poleg plače

Povprečno število uživalcev 40 odstotkov starostne pokojnine se v zadnjih letih povečuje. Lani je zraslo za 12 odstotkov na povprečno dobrih 18.300 uživalcev, skupno pa je bilo konec leta 2023 vseh uživalcev dela starostne pokojnine dobrih 20.700, kar je približno 4,3 odstotka vseh prejemnikov starostne pokojnine. Številke so podobne tudi letos. Čeprav delež glede na vse upokojene ni visok, na ZPIZ izpostavljajo podatke o novih upokojencih in novih prejemnikih 40 odstotkov dela starostne pokojnine. Iz teh je mogoče sklepati, da je skoraj tretjina posameznikov, ki so leta 2022 izpolnjevali pogoje za upokojitev, podaljšala svojo aktivnost.

Generalni direktor ZPIZ Marijan Papež ocenjuje, da so tovrstni ukrepi pozitivni, saj se s tem zagotavljata tako vzdržnost pokojninske blagajne kot tudi višja raven pokojnin tistih, ki delajo dlje. Izplačilo 40 odstotkov pokojnine je po njegovem mnenju ustrezna spodbuda za nadaljnje delo za tiste, ki si to želijo in zmorejo. Dejstvo pa je, da se za takšno podaljšanje odločajo predvsem tisti, ki opravljajo fizično manj zahtevno delo, pravi Papež.

Prvi pogoj ustrezne prilagoditve

»V času, ko primanjkuje delavcev, so zaposleni, ki sicer že izpolnjujejo pogoje za upokojitev, še toliko bolj dragoceni. Ker se demografski trend ne spreminja, se bo v prihodnosti situacija le še zaostrovala,« pravi Miro Smrekar, generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije. Zato so zadovoljni, da število ljudi, ki podaljšajo delovno dobo, raste, kar po Smrekarjevih besedah kaže, da nekateri delodajalci zagotavljajo delo, ki je za zaposlene zanimivo, zato želijo še naprej delati. »Hkrati pa je dejstvo, da zaposleni podaljšujejo svojo delovno aktivnost tudi zato, da si izboljšajo pokojnino.« Po drugi strani pa ti zaposleni s podaljševanjem dela tudi več prispevajo v pokojninsko blagajno.

So pa za to, da bi zaposleni delali dlje, nujne tudi prilagoditve, ki so jih mnogi delodajalci sprejeli že skozi »naravni« proces. »Zavedamo se, da s starostjo pridejo tudi zdravstveni izzivi, zato je nujno, da delodajalci izboljšujejo pogoje dela, zaposleni pa skrbijo za zdrav način življenja, in da zdravstveni sistem v Sloveniji omogoča hitro zdravljenje in povratek na delo. Pomembno je tudi, da nič nad zakonskim minimumom ni obvezujoče za delodajalca ali zaposlenega in da se oba za možnost nadaljevanja dela odločita prostovoljno,« poudarja Smrekar.

V združenju se sicer že več let zavzemajo tudi za boljše pogoje začasnega in občasnega dela upokojencev (to ne vpliva na pokojnino in je zdaj omejeno na največ 60 ur v mesecu oziroma 720 ur v letu), in sicer za možnost večje fleksibilnosti z večjim številom dovoljenih opravljenih ur in nižjo obdavčitev tovrstnega dela. »Prepričani smo, da bi se na takšen način še več ljudi odločilo, da bodo ostali dlje delovno aktivni,« še pravi Smrekar.