Povečevanje deleža starejših in podaljševanje pričakovane starosti, poznejše vstopanje na trg dela ter tudi veliko pomanjkanje kadra bodo v prihodnje po pričakovanjih vodila v povečanje deleža starejših, ki bodo na trgu dela ostali dlje. Postopno podaljšanje delovne dobe predvideva tudi predlog pokojninske reforme, in sicer s 60 na 62 let ob izpolnjevanju pogoja 40 let delovne dobe in s 65 na 67 let za tiste, ki ne bi zbrali 40 let delovne dobe.

K podaljšanju delovne aktivnosti lahko država razen z dvigom predpisane starosti za upokojitev prispeva tudi z drugimi ugodnostmi. Glavni ukrepi za ohranjanje starejših na trgu dela so zdaj ugodnejše vrednotenje pokojninske dobe brez dokupa, izplačilo 40 odstotkov starostne pokojnine poleg plače in institut delne upokojitve s sorazmernim delom pokojnine.