Podatki kažejo, da upokojenci, zlasti upokojenke, opravijo levji delež neformalne oskrbe starejših svojcev, zakonca ali staršev, a po novem zakonu o dolgotrajni oskrbi statusa oskrbovalca družinskega člana niso mogli pridobiti. S tem pa tudi ne plačila, plačanega dopusta in usposabljanja. Oskrbovalci so lahko, ob izpolnitvi več pogojev, za zdaj le družinski člani upravičenca, ki zapustijo trg dela in imajo v zameno pravico do delnega plačila za izgubljeni dohodek v višini 1,2-kratnika minimalne plače (oziroma 1,8-kratnika, če skrbijo za dva upravičenca). Toda takšnih oskrbovalcev je razmeroma malo. Medtem pa upokojenci z neformalno oskrbo pomagajo ne le svojcem, temveč ob velikem pomanjkanju kadra tudi državi, sicer bi bila kriza na področju dolgotrajne oskrbe še veliko večja.

Na sistemsko pomanjkljivost glede položaja upokojencev sta že kmalu potem, ko je s 1. januarjem letos začela veljati prva pravica iz novega zakona o dolgotrajni oskrbi – pravica do oskrbovalca družinskega člana –, začeli opozarjati tako Zveza društev upokojencev Slovenije kot tudi strokovna javnost. Toda na pristojnem ministrstvu za solidarno prihodnost so sprva odgovarjali birokratsko, češ da upokojenec po črki zakona ne more postati oskrbovalec, saj bi moral zapustiti trg dela ali nastopiti delovno razmerje s polovičnim delovnim časom, česar pa ne more storiti, saj ni na trgu dela oziroma v delovnem razmerju. Nato so na podlagi dodatnih pogovorov o potrebnih izboljšavah sistema napovedali, da glede konkretne ureditve, kar zadeva upokojence, »iščejo rešitve«. Zdaj naj bi jih vendarle našli.

Minister: Obstaja širša politična podpora

Minister Simon Maljevac je ob robu festivala za tretje življenjsko obdobje napovedal, da bodo še ta teden v javno obravnavo poslali novelo zakona, po kateri bi status oskrbovalca lahko dobili tudi upokojenci.

Pri tem izhajajo predvsem iz potreb in želja oskrbovancev, da zanje, če je mogoče, skrbi zakonec oziroma partner. »Seveda pod istimi pogoji, kot veljajo za druge družinske člane, ki postanejo oskrbovalci. Morali bodo izkazati, da so psihofizično sposobni opravljati to delo, opraviti usposabljanje, njihovo delo se bo preverjalo preko koordinatorja ...« je pojasnil minister. Do oskrbovalca so sicer upravičenci le starejši, ki so uvrščeni v četrto ali peto kategorijo dolgotrajne oskrbe, kar pomeni, da pri vsakodnevnih opravilih potrebujejo največ pomoči.

1400 vlog za oskrbovalca družinskega člana so doslej prejeli na centrih za socialno delo. Rešili so jih približno četrtino.

Po ministrovih besedah predlagajo ureditev, po kateri bi bili upokojenci, ki bi postali oskrbovalci, upravičeni do 1,2-kratnika minimalne plače (tako kot drugi oskrbovalci), hkrati pa tudi do 40 odstotkov starostne pokojnine, kot to velja za upokojence, ki ponovno vstopijo na trg dela. Točne ocene, koliko je med upokojenci potencialnih kandidatov za oskrbovalca, nimajo, imajo pa oceno, da naj bi do leta 2030 za oskrbovalca zaprosilo približno 5000 uporabnikov. Zato minister ne pričakuje, da bi predlagana sprememba zahtevala bistveno večja finančna sredstva. »Za tovrstno ureditev obstaja širša politična podpora,« zagotavlja Maljevac.

Upokojenci prijetno presenečeni

V Zvezi društev upokojencev Slovenije pravijo, da jih je napoved ministra prijetno presenetila, saj da so bili doslej na ministrstvu v zvezi z njihovimi večkratnimi pobudami precej neizprosni. Tatjana Milavec, sekretarka Skupnosti centrov za socialno delo, pričakuje, da bo razširitev pravice vplivala tudi na nekoliko večje število vlog. Glede na dolge čakalne dobe za sprejem v dom starejših ali pomoč na domu podpira predlog, da lahko oskrbovalci postanejo tudi upokojenci, ki dejansko že opravljajo to delo, in s tem tudi večjo materialno varnost.

Enako meni tudi Ajda Cvelbar, socialna gerontologinja z Inštituta Antona Trstenjaka. Kot opozarja, raziskave kažejo, da neformalna oskrba starejših, v večjem ali manjšem obsegu, zajema 80 odstotkov celotne oskrbe, izvajajo pa jo v glavnem starejše ženske, partnerice ali hčerke. Sistemske pomoči za to skupino je veliko premalo, čeprav bo zaradi pomanjkanja kadra v dolgotrajni oskrbi in posledično slabe dostopnosti formalne oskrbe v bodoče le še pomembnejša. Zakonska ureditev statusa upokojencev, ki doma skrbijo za svojce, je zato pravi korak, še poudarja. 

Na pravico čakajo več mesecev

Postopek odločanja o pravici do oskrbovalca družinskega člana je dolgotrajen in administrativno razmeroma zapleten. Kot smo poročali, je pravica več mesecev živela le na papirju, saj centri za socialno delo o njej niso mogli odločati, dokler ni bil maja vzpostavljen informacijski sistem. Tatjana Milavec pravi, da so doslej prejeli 1400 vlog, osebni načrt pa sklenili s 365 oskrbovalci. Center mora v postopku pridobiti mnenje invalidske komisije pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, po izdaji odločbe pa sledi še priprava osebnega načrta in šele s tem nekdo dejansko pridobi pravico. Glavnina vlog, ki jih centri trenutno rešujejo, je bila vložena maja, še vedno pa niso rešene niti vse (nepopolne) vloge iz lanskega decembra in letošnjega januarja.

 

Priporočamo