Leto 2022 je bilo za Univerzo v Ljubljani mednarodno uspešno: po štirih letih se je na šanghajski lestvici najboljših svetovnih univerz vrnila med petsto najboljših. Tako se je ponovno postavila ob bok univerzam, primerljivim po velikosti in družbenem okolju. Med vzhodnoevropskimi univerzami je denimo pred ljubljansko le še Karlova univerza iz Prage, ki sodi v razred štiristo najboljših.
V domačem okolju ljubljanska univerza sicer izrazito prednjači, kar se odraža tudi v njenih letošnjih znanstvenih dosežkih. Med najboljšimi, ki jih je prepoznala in nagradila univerzitetna komisija za raziskovalno in razvojno delo, so raziskovalni projekti z raznolikih področij, od naravoslovja do medicine in družboslovja.
Zaščita okolja
Na inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo, ki deluje pri medicinski fakulteti, so tudi letos raziskovali epidemijo in prisotnost koronavirusov v telesu. Dokazali so pomembne razlike med virusnima različicama delta in omikron, pri čemer so primerjali vzorce, odvzete iz nosnega dela žrela in sline. »Različica delta sars-cov-2 je povzročila težji potek okužbe v primerjavi z različico omikron. Pacienti, okuženi z različico delta, so imeli dokazano višje virusno breme v obeh kužninah (žrelu in slini, op. p),« je raziskovalna skupina povzela rezultate raziskav.
S posledicami epidemije se je ukvarjala tudi združena raziskovalna skupina z biotehniške fakultete, fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo, Zavoda za gradbeništvo Slovenije ter nizozemske univerze Vrije Universiteit Amsterdam. Ker je bila med epidemijo porabljena ogromna količina zaščitnih mask, so preverjali, kakšno breme ti odpadki pomenijo za okolje. Osredotočili so se na vplive mikroplastike iz medicinskih mask na kopenske nevretenčarje. Študija bo pripomogla k snovanju pravilnega odlaganja odpadnih medicinskih mask, so sporočili z ljubljanske univerze. S trajnostno okoljsko tehnologijo so se ukvarjali tudi na fakulteti za elektrotehniko, kjer je raziskovalna skupina Laboratorija za fotovoltaiko in optoelektroniko v sodelovanju s kolegi z inštituta Helmholtz Zentrum Berlin izdelala novo sončno celico z rekordno učinkovitostjo pretvorbe sončne energije v elektriko. Izračuni so pokazali, da na novo razvita sončna celica lahko proizvede trideset odstotkov več energije kot prejšnje različice, so razložili svoj dosežek. Okoljsko usmerjena je bila tudi študija fakultete za arhitekturo, s katero so raziskovalci merili zgostitve prometa v posameznih stanovanjskih soseskah. Na tej podlagi so lahko izdelali oceno trajnostne naravnanosti sosesk.
Nova metoda za analizo filozofije
Na področju humanistike je priznana sinologinja, profesorica Jana Rošker s filozofske fakultete, razvila novo metodo za analizo tradicionalne kitajske filozofije. Profesor dr. Matej Černe z ekonomske fakultete pa se je ukvarjal s humanizacijo dela in vodenja ljudi v digitalni dobi. Preučeval je, kako delovno mesto in delovni proces s pomočjo tehnologije oblikovati na bolj človeški način, so sporočili z ljubljanske univerze. Izpostavili so tudi druge letošnje dosežke raziskovalnih skupin s področja matematike, računalništva, strojništva in veterine.
Le znanost lahko najde rešitev
»Znanost nam je omogočila napredek in lagodna življenja. V našem delu sveta ne umiramo več zaradi različnih nalezljivih bolezni, živimo v ogrevanih stanovanjih in lahko potujemo po vsem svetu,« je pomen znanstvenih odkritij opisal rektor univerze v Ljubljani, profesor Gregor Majdič. »A znanost danes še vedno potrebujemo, enako kot v preteklosti,« je poudaril ob razglasitvi letošnjih najodličnejših znanstvenih dosežkov. »Svet se srečuje z globalnimi problemi, kot so podnebna kriza, segrevanje planeta, nove nalezljive bolezni, energetska kriza ... To so težave, za katere lahko rešitev najde le znanost,« je dejal.
