Gradbena dela v glavnem poslopju Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana bi morala že zdavnaj potekati z maksimalno hitrostjo. A na gradbišču se že od pomladi ne dogaja veliko, pospešek pri izvedbi naložbe, ki negativno vpliva na tekoče delovanje in poslovanje UKC, še ni na vidiku. Zamudna je tudi naložba v prizidek nove infekcijske klinike, zaradi česa je ogroženo črpanje sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost.

Spomladi smo poročali, kako je obstala energetska sanacija in revitalizacija notranjosti glavne stavbe UKC Ljubljana. Razlog: investitor – ministrstvo za zdravje oziroma njegov urad za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu (UNKIZ) – je šele po več mesecih nasprotovanja vendarle upošteval opozorila gradbinca, projektanta in inženirske zbornice, da je treba 50 let star objekt sočasno tudi protipotresno ojačati. Zaustavitev oziroma upočasnitev gradbenih del na glavni stavbi je povzročila večmesečno zamudo in nepotrebne dodatne stroške v sedemmestnem znesku.

Direktor UNKIZ Tomaž Pliberšek je 15. aprila ukazal GH Holdingu, da naj do nadaljnjega ne izvaja gradbenih del v glavni stavbi UKC Ljubljana oziroma naj zmanjša njihovo intenzivnost, zato da se bo lahko v vmesnem času nadgradila potresna odpornost objekta. GH Holding je moral oddati novelirano ponudbo energetske sanacije in revitalizacije notranjosti, UNKIZ je dal projekt v revizijo. Borut Miklavčič, direktor GH Holdinga, je spomladi ocenjeval, da bodo z gradbenimi deli lahko nadaljevali šele avgusta. »Nato bi trajalo približno tri mesece, da podremo, kar smo doslej zgradili, in postavimo statične ojačitve. Strošek dodatnih del znaša vsaj milijon evrov,« je povedal za Dnevnik.  

Zdravstveni objekti še iz Hribarjevih časov

V Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana opozarjajo na iztrošenost precejšnjega dela njihovih nepremičnin. »Več kot 140.000 kvadratnih metrov površin zdravniških objektov je starejših od 48 let, kar predstavlja 70 odstotkov celotnega zdravstvenega fonda objektov v bolnišnici,« so izračunali v UKC Ljubljana. Zdravstveno dejavnost izvajajo tudi v objektih, ki so starejši od sto let. Stara travmatološka klinika in stara porodnišnica sta iz leta 1898, stavba gastroenterologije je iz leta 1901. Vsi trije objekti so bili torej zgrajena še v letih, ko je bil ljubljanski župan Ivan Hribar. Leonišče je bilo zgrajeno leta 1920, ortopedska klinika leta 1940, so še dodali v UKC. Ob tem so poudarili, da je tudi več kot 85 odstotkov medicinske opreme amortizirane. »Zdravniki, sestre in ostalo osebje se trudi 24 ur na dan in vse dni v letu zagotavljati nemoteno pomoč bolnikom. Kljub temu je pri investicijah bistveno več potreb, kot je finančnih sredstev,« so pojasnili v UKC Ljubljana.  vbr

Najprej so rušili to, kar so že zgradili

Po preučitvi ponudbe za dodatno protipotresno zaščito je urad napovedal pogajanja za ceno. »Ko bo odločitev sprejeta, bomo maksimalno zagnali ves aparat, da bomo tudi protipotresno prenovo tega objekta vključili v izvajanje del,« je zagotovil Pliberšek. Zaradi delne ustavitve gradnje in vgrajevanja armiranih betonskih ter drugih elementov se bo prenova po neuradnih ocenah izvajalca zavlekla za šest mesecev in dodatna dela naj bi neuradno stala okoli tri milijone evrov. Za vgradnjo protipotresnih elementov je bilo treba del že zgrajenega porušiti. »S tem nimamo problemov,« je aprila komentiral Pliberšek.

Pet mesecev kasneje izvedba projekta ni doživela pospeška, dela na veliki večini porušene glavne stavbe stojijo. Bolniki so razseljeni, število bolniških postelj je zmanjšano za skoraj 200, kar posledično podaljšuje čakalne vrste, UKC pa povzroča dodatno finančno izgubo. Povzročena večmesečna zamuda ogroža predvideno črpanje evropskih sredstev. Pogodbena vrednost energetske sanacije in revitalizacije notranjosti znaša skupaj 107,8 milijona evrov, projekt bo zaradi sklepanja aneksov zagotovo še doživel podražitve.

»Obnova glavne stavbe UKC Ljubljana se izvaja po FIDIC rumeni knjigi (gradbeni pogodbi op. p.),« Dnevniku pojasnjuje UNKIZ. »Osnova za uspešno izvedbo projekta je ustrezno pripravljena projektna naloga. Kot smo že večkrat povedali, sta projektni nalogi za energetsko sanacijo in revitalizacijo pomanjkljivi. Obnova glavne stavbe zato žal ne poteka po prvotnem načrtu. Dela potekajo na eni osmini objekta. Med tem prilagajamo projektne naloge, da bo projekt sledil potrebnim standardom, normativom in potrebnim tehnološkim načrtom medicinske tehnologije. Na tej podlagi bo potekala prenova preostalega dela glavne stavbe.«

Na vprašanji, kolikšna zamuda je že nastala in za koliko se je projekt podražil, urad ne odgovori. Zapisal je, da bo je v pripravi dodatek k pogodbi, s katero bo naročnik potrdil zamenjavo vgradnje novih dvigal. »Dela se bodo začela takoj po podpisu dodatka,« je sporočil.

Zapleti se malenkostno odpletajo

»Zapleti se malenkostno odpletajo. Na gradbišču pa medtem delamo to, kar zmoremo,« je Dnevniku razložil Blaž Miklavčič, direktor GH Holdinga. »Poteka revizija in moramo najprej počakati, da se investitor opredeli do nje. Medtem smo uspešno izpeljali pogajanja glede dvigal, sklenjen je dogovor, zdaj čakamo na sklenitev aneksa in spremembo terminskega načrta.«

Tudi izgradnja klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana ni zgodba o uspešni izvedbi investicije. Gradnja prizidka ljubljanske infekcijske klinike se je pričela julija, s približno štirimesečno zamudo. Če klinika ne bo preseljena v novogradnjo do konca avgusta 2026, država ne bo mogla zanj črpati 70 milijonov evrov nepovratnih evropskih sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost.

Infekcijski prizidek utrpel dvomilijonsko podražitev

Začetek gradnje prizidka je najprej zamujal zaradi težav pri gradnji novega povezovalnega tunela do glavne stavbe UKC Ljubljana, prek katerega bo med drugim potekal prevoz bolnikov in hrane. Zamujala je tudi postavitev transformatorske postaje na gastroenterološki kliniki, ki je mora biti končana pred začetkom gradnje prizidka. Pravočasno ni bila niti prenovljena negovalna bolnišnica, kamor naj bi se v času gradnje preselila večina zaposlenih in bolnikov. Bolniki v enoti intenzivne terapije so zdaj preseljeni v prostore diagnostično-terapevtskega servisa v glavni stavbi UKC Ljubljana, urgentne ambulante so začasno preselili v prostore nekdanjega objekta zavoda za varstvo pri delu v Korytkovi ulici.

Na vprašanje Dnevnika, kolikšna je trenutna zamuda pri gradnji nove infekcijske klinike v Ljubljani, UNIKZ ne odgovori. »Inženir na projektu z vsemi deležniki usklajuje terminski plan del,« zapiše. Pogodbena vrednost projekta je znašala 95,5 milijona evrov, z izvajalci Kolektor Koling in CGP je bila sklenjena januarja.

Vrednost posla se je po sklenitvi aneksa že podražila za skoraj dva milijona evrov. Dodatek k pogodbi je bil podpisan, še preden sta izbrani družbi sploh zasadili prvo lopato, smo avgusta poročali v Dnevniku. »Dodatek k pogodbi je povezan z izgradnjo tunela, ki zagotavlja logistično povezavo z gastroeterološko kliniko. Ta naj bi se namreč po prvotnih načrtih izselila, vendar to ni bilo mogoče,« je Dnevniku pojasnil urad. »Dela se izvajajo po osnovni pogodbi in po dodatku.«

Z zapleti, zamudami in podražitvami so prepletene tudi infrastrukturne naložbe v UKC Maribor. O njih bomo še poročali. 

Priporočamo