Lastniki so doslej zaradi napada podlubnikov posekali za 274.000 kubičnih metrov označenih dreves, preostalo še morajo. In kako vestni so pri izvrševanju odločb Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS)? »Lastniki, ki so odvisni od dohodka iz gozda, so za delo opremljeni in usposobljeni. Poleg lastnikov, ki imajo dogovore oziroma pogodbe z izvajalci gozdarskih storitev za sečnjo in spravilo lesa, redno zagotavljajo tudi ves potreben sanitarni posek v gozdovih,« so nam odgovorili na gozdarskem zavodu in dodali, da zamude največkrat nastajajo na manjših zasebnih gozdnih posestih, kjer lastniki z gozdom ne gospodarijo redno in tega dela niso vajeni, zato jih odločbe za posek lubadark in za druge nujne sanitarne sečnje doletijo nepripravljene. »Problematične so tudi zasebne posesti v solastništvu, če ni določeno, kdo od solastnikov bo zagotovil izvedbo del po vročenih odločbah,« so še pojasnili. Spomnimo, vseh gozdnih posestnikov v Sloveniji je okoli 410.000, kar otežuje tudi pravočasno odstranjevanje drevja, ki so ga napadli podlubniki.
Družba SiDG je zdaj odzivnejša
V preteklosti je imela težave s sanitarno sečnjo tudi družba Slovenski državni gozdovi (SiDG), katere odgovorne osebe so inšpektorji zaradi zamud pogosto denarno kaznovali. V ZGS poudarjajo, da je SiDG zdaj odzivnejši. »Večjih zamud z izvajanjem odločb, za katere ni objektivnih razlogov (na primer nedostopnost poškodovanega gozda zaradi poškodovanih gozdnih ceste), ne beležimo. Enako velja za večje zasebne lastnike,« so poudarili v ZGS.
To so potrdili tudi v SiDG. »Letos nimamo prevelikih težav s pravočasnostjo izvedbe sanitarnih sečenj. Odločbe skušamo izvesti v rokih, ki jih predpiše ZGS. So pa roki na določenih odločbah prekratki v primerih, ko je izvedba vezana na popravilo gozdnih vlak. Zamude nastanejo tudi zaradi neugodnih vremenskih razmer,« so navedli.
Najbolj kritično je na Koroškem
V državnih gozdovih letos opažajo upad namnožitve podlubnikov v primerjavi z letom 2023. So se pa najbolj razširili na območju Črne na Koroškem, Radelj ob Dravi, Poljan na Dolenjskem, Jelovice na Gorenjskem, Kočevskega, Notranjskega Snežnika, Lovrenca, Ribnice na Pohorju, Predmeje in Trnovega, prav tako na Goriškem ter na območju Jesenic, Jezerskega in Litije. Zaradi poškodovane gozdne in lokalne infrastrukture so razmere najbolj kritične na območju Črne na Koroškem, kjer morajo zaradi zahtevnega terena velik del sečnje opraviti z žičnim spravilom. Za takšna nadpovprečno zahtevna delovišča SiDG težko dobi zunanje izvajalce, zato tam sanitarno sečnjo povečini izvedejo z lastnimi zmogljivostmi. Državno gozdarsko podjetje samo opravi okoli deset odstotkov vse sanitarne sečnje v državnih gozdovih.
ZGS opozarja, da je v Sloveniji izvajalcev gozdarskih storitev premalo za optimalno redno gospodarjenje v gozdovih po gozdnogospodarskih načrtih. Pomanjkanje je zlasti izrazito v izrednih razmerah, ki nastanejo po katastrofičnih dogodkih, kot so obsežne naravne ujme in prenamnožitve podlubnikov. Poudarjajo tudi, da je poklic gozdarskega delavca (sekača, traktorista, žičničarja) eden fizično najzahtevnejših in najnevarnejših, zato se zanj odloča vse manj mladih. Gozdarska podjetja in družbe pomanjkanje delovne sile rešujejo z uvajanjem sodobne mehanizacije za sečnjo in spravilo lesa.
Število izvajalcev strojne sečnje narašča
Od decembra 2017 je na voljo informacijski portal MojGozdar, ki ga je razvil Gozdarski inštitut Slovenije (GOZDIS). Tam lahko vsi, ki iščejo izvajalce del v gozdovih, preverijo, komu zaupati to opravilo. Dr. Jaša Saražin z oddelka za gozdno tehniko in ekonomiko nam je pojasnil, da je v spletnem sistemu MojGozdar trenutno predstavljenih 1674 podjetij. Med njimi je 1163 ustreznih izvajalcev sečnje z motorno žago, 987 ustreznih izvajalcev spravila s traktorjem, 70 ustreznih izvajalcev spravila z žičnico in 77 izvajalcev strojne sečnje. Z rdečo lučjo je označeno, katerim izvajalcem je gozdarska inšpekcija prepovedala opravljati celotno dejavnost (takih je trenutno petnajst) in katerim (vseh je 326) posamezne gozdarske storitve. Na MojGozdar prikazujejo tudi več kot tristo podjetij, ki se uvrščajo v eno od naslednjih kategorij: izbrisani pravni subjekt, davčni neplačnik in pravni subjekt v postopku likvidacije.
»Podatek o številu ustreznih izvajalcev pa ne daje neposrednega odgovora na vprašanje o njihovi opremljenosti in trenutni razpoložljivosti, saj imajo izvajalci različno število strojev in številnost ekip. Nekaterim gozdarstvo predstavlja stranski vir dohodka in posekajo le nekaj kubičnih metrov lesa na leto. Pri hitri sanaciji manjših žarišč podlubnikov sta pomembni ustrezna odprtost gozdov ter razpoložljivost klasičnih ekip sekačev in traktoristov. Ko je govor o velikopovršinskih motnjah, pa so pomembnejše ekipe strojne sečnje in žičničarske ekipe. Vztrajno narašča predvsem število izvajalcev strojne sečnje, vendar je še vedno nekaj prostora za nove izvajalce,« je sklenil Jaša Saražin.
Lani v gozdovih šestnajst nezgod s smrtnim izidom
Pri delu v gozdu je tudi nemalo nezgod, ki se končajo s smrtjo. Podatke o nezgodah pri delu v gozdu Zavod za gozdove Slovenije pridobiva iz različnih virov. Samo lani se jih je kar šestnajst končalo s smrtjo (leta 2021 je bilo šest smrtnih žrtev). Največ, po osemnajst smrtnih nezgod, je bilo v letih 2011 in 2014. Na gozdarskem zavodu predvidevajo, da je lansko povečano število nezgod s smrtnim izidom do določene mere posledica naravnih ujm, nihanja cen energentov in pomanjkanja usposobljenih izvajalskih podjetij za delo v gozdu. »V takšnih okoliščinah se za to delo odloči večje število pomanjkljivo usposobljenih in slabo opremljenih lastnikov gozdov. Dosedanje izkušnje in analize nesreč so pokazale, da se jih večina pripeti zaradi podcenjevanja nevarnosti, neuporabe osebne varovalne opreme za delo, nepoznavanja tehnik dela, zastarelih ali slabo vzdrževanih delovnih naprav (motorna žaga, traktor) in slabe psihofizične pripravljenosti (starost) izvajalcev,« so še navedli v ZGS.
