Dogodek v Lendavi, kjer je zaposlena v lekarni izdajo hormonske kontracepcije zavrnila zaradi ugovora vesti, ni bil prvi te vrste. Pomisleki stroke, da ugovor vesti v lekarniški dejavnosti ni ustrezno urejen, so znani že najmanj desetletje. Do nedorečenosti, ki lahko ob raznovrstnih zadržkih zaposlenih povzročijo hude težave pri organizaciji dela v bolnišnicah in zdravstvenih domovih, so kritični tudi v zdravstveni negi.
Pri zdravnikih so pravila natančnejša
Lendavski pacientki, ki je kljub receptu ostala praznih rok, so se v Pomurskih lekarnah v teh dneh opravičili. Dogajanje, o katerem je poročal portal Lendavainfo.com, je pripeljalo tudi do pobude za zakonsko spremembo. Poslanec Levice Miha Kordiš ministrstvu za zdravje predlaga, naj ob naslednjih spremembah zakona o lekarniški dejavnosti vključijo prepoved zavračanja izdaje zdravil na recept ali zdravil, ki so v lekarni na voljo.
Urejanje ugovora vesti v zakonu o lekarniški dejavnosti so v Lekarniški zbornici Slovenije sicer predlagali že pred dobrim desetletjem, a jim ministrstvo za zdravje takrat ni ugodilo. V zbornici so nam potrdili, da so se za to zavzeli ob pripravi nove zakonodaje na področju lekarniške dejavnosti leta 2013. Ugovor vesti sicer posredno že ureja zakon o zdravstveni dejavnosti, so spomnili. Ta določa, da lahko zdravstveni delavec odkloni zdravstveni poseg, če sodi, da ni v skladu z njegovo vestjo in z mednarodnimi pravili medicinske etike, o svojem ugovoru vesti pa mora obvestiti zdravstveni zavod. Ta mora ugovor vesti upoštevati, vendar mora bolnikom zagotoviti možnost za nemoteno uveljavljanje pravic s področja zdravstvenega varstva.
V primeru zdravnikov so pravila natančnejša, saj jih dodatno določa zakon o zdravniški službi. Meje, ki varujejo tudi pacienta, so posledično jasnejše kot v primeru lekarniške dejavnosti. O svojem ugovoru vesti mora zdravnik bolnika pravočasno obvestiti in ga napotiti k drugemu usposobljenemu zdravniku, predvideva zakon, o zavrnitvi posega pa mora obvestiti svojega delodajalca. Če ne poda izjave o uveljavljanju ugovora vesti, pa jo kasneje uveljavlja, zdravniku grozi od 650 do 1200 evrov globe. Temeljni zakon o zdravstveni dejavnosti vsega tega ne ureja.
En sam ugovor ali nedosledno obveščanje?
Da lahko takšne okoliščine privedejo do resnih težav, ki se bodo na koncu lomile na pacientu, akterjev v zdravstvu ne bi smelo presenetiti. Nanje so v stroki opozarjali tudi v bližnji preteklosti. Razmere je poglobljeno opisal prispevek, ki je bil lani objavljen v Farmacevtskem vestniku. »Manjkajo predvsem jasne opredelitve ugovora vesti ter postopkov in dopustnih okoliščin za njegovo uveljavljanje,« v njem ugotavljajo dr. Ana Kodrič, Anja Kreslin in dr. Nejc Horvat. Iz prispevka je razvidno tudi, da so štiri od osmih farmacevtk, ki so izpolnile spletni anketni vprašalnik – tega so posredovali 19 članom Združenja farmacevtov za življenje – že zavrnile izdajo zdravil. Vse štiri so zavrnile izdajo urgentne kontracepcije, je mogoče razbrati iz prispevka, dve med njimi pa tudi izdajo običajnih peroralnih kontraceptivov. Kot etično sporno so nekatere anketiranke videle še izdajanje metadona, zdravil za zdravljenje neplodnosti, homeopatskih zdravil, pripravkov za hujšanje, zdravil za zdravljenje erektilne disfunkcije in anksiolitikov, ki lajšajo tesnobo. Prispevek omenja tudi navedbe neimenovane predstavnice Lekarniške zbornice Slovenije, da so v povezavi z ugovorom vesti prejeli nekaj pritožb pacientov.
»V času mojega mandata smo prejeli samo eno vprašanje, ali je ugovor vesti dopusten,« nam je sporočila predsednica lekarniške zbornice Darja Potočnik Benčič. V odgovoru na to vprašanje so spomnili na obstoječo zakonodajo: pravica delavca do ugovora vesti obstaja, ne sme pa onemogočiti pravice pacienta do dostopa do zdravstvene obravnave. Na ministrstvu za zdravje medtem pojasnjujejo, da urejanja ugovora vesti v področni zakonodaji pred leti niso podprli, ker je to že urejeno v zakonu o zdravstveni dejavnosti. Ali razmišljajo o spremembi oziroma dopolnitvi zakonodaje, ni znano.
Podobne dileme kot v lekarniški dejavnosti se odpirajo tudi v primeru drugih skupin zdravstvenih delavcev, pri katerih ugovor vesti ureja le temeljna zdravstvena zakonodaja. V Zbornici zdravstvene in babiške nege so trenutno seznanjeni z enim samim primerom ugovora vesti. Zdravstvena delavka, ki se je zanj odločila, ne želi sodelovati pri umetnih prekinitvah nosečnosti. Verjetno je uveljavljanja ugovora vesti več, pa ocenjuje predsednica zbornice Monika Ažman, ki se zavzema za sistemsko urejanje tega področja. Brez tega se lahko organizacijske težave, ki jih povzroča že pomanjkanje osebja, ob raznovrstnih zadržkih zdravstvenih delavcev le še zaostrijo, se bojijo. »Ob morebitnih dilemah bi morala imeti prednost dobrobit pacienta,« je še poudarila Monika Ažman.
