V številnih Tuševih prodajalnah bo danes potekala celodnevna stavka. V koliko trgovinah od približno 120 bodo stavkali, še ni natančno znano. »Sprva je kazalo, da so se za stavko odločili v 82 prodajalnah, a so poslovodje čez dan zastraševali prodajalke, kar je v nasprotju z zakonodajo, tako da število stavkajočih še ni natančno znano,« je včeraj popoldne pojasnil generalni sekretar Sindikata delavcev trgovine Slovenije Ladislav Rožič. Po pojasnilih Andraža Malija iz Sindikata Tuš je bil odziv na stavko, čeprav je sindikalna aktivnost v Engrotušu še v povojih, precejšen.
Pogajanja med sindikatom in vodstvom Engrotuša so potekala dlje časa. »Zaposleni, ki so sprva zahtevali 1450 evrov bruto plače, so kar dosti popustili – do 1203 evre, kolikor znaša minimalna plača. Njihova zadnja ponudba je bila, da se osnovna plača prodajalcev poveča s 1060 evrov na 1150 evrov,« je dejal Rožič. Ob tem je poudaril, da mora Engrotuš razliko do minimalne plače zaposlenim doplačevati. »Če bi se osnovne plače povečale do ravni minimalnih plač, bi se na podlagi tega zneska obračunavali dodatki na delovno dobo in izmensko delo. In teh nekaj evrov več jih očitno boli.« Rožič je ob tem napovedal, da bodo v primeru, da jim plač ne zvišajo, stavkali med velikonočnimi in prvomajskimi prazniki: »Možno je, da bo takrat stavka trajala cel teden.«
Visoka škoda
Po pojasnilih Engrotuša je vodstvo v četrtek ponudilo celo 8,5-odstotno povečanje osnovne plače za delovno mesto prodajalka oziroma prodajalec. »Najnižja plača bi bila za devet odstotkov višja od določene s kolektivno pogodbo, ponujen pa je bil tudi mesečni dodatek v višini 50 evrov za vodje oddelkov in izmen. O drugih zahtevah sindikata in uskladitvi dviga najnižjih osnovnih plač po drugih tarifnih razredih bi se dogovorili v prvi polovici prihodnjega leta v okviru pogajanj za sklenitev kolektivne pogodbe na podjetniški ravni,« so povedali v Engrotušu.
Stavka na dan, ki je za trgovce eden najpomembnejših dni v letu, bo povzročila visoko škodo podjetju tako zaradi manjše prodaje kot tudi zaradi višjih odpisov svežih izdelkov, so poudarili v Engrotušu. »Takšna odločitev je nerazumna, kot so nerazumne tudi izjave predstavnikov Sindikata Tuš, da jim ni mar za škodo in posledice stavke za podjetje. Glede na omenjene izjave in potek pogajanj se zdi, da cilj Sindikata Tuš že od samega začetka pogajanj ni bil doseči dogovor,« so dodali v Engrotušu. V Svobodnem sindikatu Slovenije so opozorili, da Tušev menedžment sindikalno izražene zahteve po višjem plačilu šteje za nerazumne, stavko na komercialno donosen zadnji delovni dan v letu pa za nesprejemljiv poskus izsiljevanja, čeprav niso storil ničesar za izboljšanje osebnih odnosov v delovnem okolju.
Bali so se konkurence
Engrotuš se je znašel v nekakšnem lastniškem vakuumu. Lastnika – finančni sklad Alfi, ki obvladuje 80-odstotni lastniški delež, in Mirko Tuš – sta novembra z Mercatorjem sklenila pogodbo o prodaji Engrotuša. Poleg Mercatorja v lasti hrvaške skupine Fortenova, ki je nastala na ruševinah Agrokorja, se je za nakup Engrotuša zanimala še ugledna nemška trgovska veriga Rewe, ki je imela lani več kot 85 milijard evrov prometa. Po besedah dobrega poznavalca razmer, ki ni želel biti imenovan, so si za prevzem Engrotuša v Mercatorju prizadevali na vse pretege, saj naj bi se bali nemške konkurence, in nazadnje ponudili slabih 30 milijonov evrov.
Trditvi v prid je ocenjena vrednost podjetja, ki naj bi bila po zatrjevanju drugega sogovornika bistvena nižja od dogovorjene kupnine. Da bi se posel lahko uspešno sklenil, mora zeleno luč dati varuh trga. Ker konsolidirani prihodki skupine Fortenova presegajo pet milijard evrov, bi lahko Javna agencija RS za varstvo konkurence odločitev o prevzemu prepustila evropski komisiji. Ta lahko preuči, ali je prevzem skladen s protimonopolno zakonodajo, tudi na lastno oziroma pobudo Fortenove. Če bo evropski oziroma slovenski varuh trga nazadnje soglašal s kupčijo, bi se Engrotuševa delovna sila lahko čez čas zmanjšala za polovico, pri čemer naj bi bili zaradi združevanja poslovnih funkcij (nabave, logistike, financ …) na udaru predvsem režijski delavci, smo izvedeli neuradno. Po podatkih iz lanskoletnega letnega poročila je Egrotuš konec minulega leta zaposloval 2636 delavcev, od katerih jih je imelo 40 odstotkov četrto stopnjo izobrazbe. x
