V Turčiji tej kombinaciji zelenjave in jajc pravijo menemen, v Egiptu, Libiji, Tuniziji, Alžiriji in Maroku pa šašuka. Pod istim imenom jo poznajo še v Izraelu, kamor so leta 1950 množično emigrirali Judje iz severne Afrike. V vseh primerih gre za jed, narejeno iz povsem enakih sestavin, s tem, da je šašuka močneje začinjena in se vanjo načeloma ubijejo cela jajca, pri menemenu pa se jajca v dušeno zelenjavo umešajo. Na Balkanu, predvsem v Srbiji in tudi v Sloveniji, menemenu in šašuki podobni jedi pravijo sataraš, na Madžarskem pa lecsó, s tem da v obeh primerih, vsaj v originalnih receptih, jajc ni, pa čeprav se je tudi različice z umešanimi jajci marsikje po nekdanji Jugoslaviji oprijelo ime sataraš. Seveda se o izvoru te poletne jedi krešejo različna mnenja. Turki trdijo, da jed izvira iz province Izmir ob Egejskem morju v Turčiji, ime pa je dobila po tamkajšnjem istoimenskem mestu Menemen. Severni Afričani pa seveda pravijo, da je izvorna oblika menemena njihova šašuka. Ne glede na to, kdo ima prav, jed izvira iz obdobja, ko so španski konkvistadorji prinesli tako paradižnik kot papriko v Evropo, kar se je zgodilo v začetku 16. stoletja. Kot pravijo kulinarični enciklopedisti, se je paradižnik na tržnicah v Turčiji pojavil konec 17. stoletja, uveljavil pa šele v 19. stoletju, saj so prvi recepti z jedmi, ki vsebujejo nova predstavnika zelenjavnih vrst, omenjeni v kuharski knjigi iz leta 1844. Za šašuko pravijo, da naj bi dobila ime po turški jedi şakşuka, ki so jo v Turčiji pripravljali iz na oljčnem olju praženih jajčevcev in druge zelenjave, v severno Afriko so jo zanesli med svojimi osvajalskimi pohodi v času Osmanskega cesarstva, ni pa vsebovala ne paradižnika ne jajc. Sicer pa obe jedi spadata v širšo družino podobnih zelenjavnih jedi iz Sredozemlja, kot so francoska piperade in ratatouille in pa italijanska peperonata, s tem da te prav tako ne vsebujejo jajc. V Turčiji ima menemen kultni status kot klasična jed za zajtrk, največkrat jo postrežejo kar v ponvici, v kateri brbota zelenjava z jajci, pogosto pa se znajde na mizi tudi kot priloga ali kot glavna jed za malico ali večerjo. Kot rečeno, obstaja mnogo variant priprave menemena, ponekod mu dodajajo različne začimbe in zelišča, čili, koščke klobase, kot je na primer sujuk ali sucuk, gobe, različne vrste sirov, koščke jagnjetine in še marsikaj.
Menemen
Sestavine:
6 velikih jajc
4 srednje veliki paradižniki
2 srednje veliki papriki
1 srednje velika čebula
3 žlice oljčnega olja ali masla
sol in poper po okusu
Priprava:
1. Papriko in paradižnik očistimo in narežemo na kocke, s tem, da papriki odstranimo semena, paradižnik pa po želji olupimo tako, da ga potopimo v vrelo vodo. Čebulo sesekljamo na koščke.
2. V večji ponvi segrejemo oljčno olje ali maslo, dodamo sesekljano čebulo in jo pražimo, dokler ne postane zlatorjava in mehka. Nato dodamo papriko in jo pražimo še približno 5 minut, na koncu pa še paradižnik in vse skupaj dušimo, da se zelenjava dodobra zmehča.
3. Jakost ognja znižamo in postopoma dodajamo jajca, ki smo jih v posodi razžvrkljali, ter jih kuhamo tako dolgo, da zakrknejo, jed pa postane kremasta.
4. Menemen postrežemo v ponvi, zraven pa ponudimo košček opečenega kruha.
Pečeni piščanec s krompirjem, oljkami in slanino
Sestavine:
200 g slanine
50 g masla
1 piščanec (približno 1,5 kg)
800 g majhnih krompirjev
80 g razkoščičenih oljk
4 žlice oljčnega olja
3 vejice timijana
Priprava:
Pečico segrejemo na 100 stopinj Celzija. Slanino narežemo na majhne kocke, jih zmešamo z maslom in s tem napolnimo piščanca, ki smo ga tako znotraj kot zunaj natrli s soljo. Piščanca damo v pečico in ga pečemo slabi dve uri. Vmes operemo krompir in ga neolupljenega skuhamo v slani vodi. Nato vodo odlijemo, pustimo, da se ohladi, in ga preložimo v pekač s piščancem, dodamo še oljke in malce oljčnega olja, vse skupaj pa začinimo s timijanom. Temperaturo pečice naravnamo na 220 stopinj in vse skupaj pečemo še pol ure, da koža piščanca porjavi. Nato ga vzamemo iz pečice in zrežemo ter postrežemo skupaj s krompirjem.
Sladoled iz lubenice
Sestavine:
800 g lubenice
200 ml sladke smetane
1 sok limete
Priprava:
Lubenico očistimo in narežemo na koščke ter jo v mešalniku zmešamo v gladek pire, ki mu dodamo limetin sok. V ločeni posodi rahlo stepemo sladko smetano in jo nežno vmešamo v pire lubenice, tako da ohranimo kremasto teksturo. Zmes prelijemo v posodo, primerno za zamrzovanje, in pokrijemo s plastično folijo ali pokrovom ter jo postavimo v zamrzovalnik za vsaj 4 ure oziroma za toliko časa, da se sladoled popolnoma strdi. Da bo ostal bolj kremast, ga vsako uro premešamo z vilicami, da razbijemo ledene kristale. Ko je popolnoma zamrznjen, ga vzamemo iz zamrzovalnika in postrežemo v skodelicah ali kornetih, za lepši videz pa ga okrasimo s kakšnim koščkom lubenice in metinim listom.
Sestavine:
800 g lubenice
200 ml sladke smetane
1 sok limetePriprava:
Lubenico očistimo in narežemo na koščke ter jo v mešalniku zmešamo v gladek pire, ki mu dodamo limetin sok. V ločeni posodi rahlo stepemo sladko smetano in jo nežno vmešamo v pire lubenice, tako da ohranimo kremasto teksturo. Zmes prelijemo v posodo, primerno za zamrzovanje, in pokrijemo s plastično folijo ali pokrovom ter jo postavimo v zamrzovalnik za vsaj 4 ure oziroma za toliko časa, da se sladoled popolnoma strdi. Da bo ostal bolj kremast, ga vsako uro premešamo z vilicami, da razbijemo ledene kristale. Ko je popolnoma zamrznjen, ga vzamemo iz zamrzovalnika in postrežemo v skodelicah ali kornetih, za lepši videz pa ga okrasimo s kakšnim koščkom lubenice in metinim listom.
