Državni statistični urad je včeraj objavil spodbudne turistične podatke za julij: »Na začetku glavne turistične sezone so v nastanitvenih obratih našteli 952.000 prihodov turistov in 2,7 milijona njihovih prenočitev, skoraj dvajset odstotkov več kot leto prej in pet odstotkov več kot v turistično rekordnem letu 2019. Julija so tri četrtine vseh prenočitev ustvarili tuji turisti. Z njihovo vrnitvijo se v prestolnico vrača turistični utrip.«

Maja Pak, direktorica Slovenske turistične organizacije, je k temu dodala, da dosedanji rezultati napovedujejo leto, ki se bo po turističnem prometu približalo rekordnemu predkoronskemu letu 2019. Pri številu turistov v prvih sedmih mesecih za njim zaostajamo le še za pet odstotkov, pri prenočitvah za slaba dva. Včeraj so imeli krizni sestanek tudi predsedniki turističnih združenj, ki delujejo pod okriljem Turistično gostinske zbornice Slovenije. Sestavili so odprto pismo vladi in jo zaradi energetske draginje pozvali k sprejetju učinkovitejših ukrepov, tudi k uvedbi kapice pri ceni električne energije in plina za gospodarske družbe. Spomnili so jo, da so tudi v Avstriji, Franciji, Luksemburgu ter na Portugalskem in v Španiji omejili cene plina in električne energije.

»Zaradi hude energetske krize, draginje, gospodarske recesije, zmanjševanja realne kupne moči zaradi dvomestne inflacije zelo zaskrbljeno zremo v prihodnost. Hoteli so veliki potrošniki energije in veliki odvisniki od nje. Tudi do petkrat višji računi za energijo bodo oklestili naše dobičke ali nas celo pahnili v izgubo,« meni Gregor Jamnik, predsednik Združenja hotelirjev Slovenije.

Zaskrbljeni so tudi v Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč. »Z izjemo redkih zdraviliških družb, ki jim je lani še uspelo zakupiti električno energijo za letošnje leto po cenah okoli 54 evrov za kilovatno uro, na žalost večina plačuje bistveno več, tudi absurdnih 638 odstotkov več kot lani. Prvi ukrepi vlade, s sprejetjem interventnega zakona za blaženje draginje, tako ne predstavljajo niti obliža in ne pomenijo prave pomoči gospodarstvu,« opozarja direktor skupnosti Iztok Altbauer.

Kaos na letališčih

V termah sicer priznavajo, da je to leto, kar zadeva prihodke, še uspešnejše od rekordnega leta 2019, in to predvsem zato, ker so podražili svoje storitve. Toda energetska draginja bo po njihovih napovedih to izničila. Po Altbauerjevih besedah v slovenskih naravnih zdraviliščih o letu 2022 še ne morejo govoriti kot o letu turističnih presežkov. Po številu gostov skoraj ne zaostajajo za letom 2019, kar zadeva prenočitve, pa, zlasti zaradi izpada ruskih termalnih gostov, ki jih je bilo v preteklosti izjemno veliko predvsem v Rogaški Slatini. Iz preglednice, ki jo je včeraj objavila Slovenska turistična organizacija, izhaja, da so ruski gostje v prvih sedmih mesecih tega leta ustvarili skoraj 71 odstotkov manj nočitev kot leta 2019, še slabša je statistika za azijske goste. Japonskih prenočitev je 82 odstotkov manj kot v primerljivem obdobju predkoronskega leta 2019, kitajskih 84 manj, korejski osip pa je več kot 90-odstoten.

V občutno manjšem številu kot pred epidemijo covida-19 v Slovenijo prihajajo tudi Švedi in Norvežani, prav tako Britanci. Gregor Jamnik to pripisuje tudi kaosu na evropskih letališčih, ki je posledica pomanjkanja kadrov. »Vsega primanjkuje: tistih, ki zlagajo kovčke na letalo, pilotov, stevardes in tudi letal. Letalske družbe potnike pozivajo, naj imajo na letih po Evropi le kabinsko prtljago, zato gredo na pot raje z avtomobili. Tako gostov, ki jim je predaleč, da bi se pripeljali sami, ni v Slovenijo. Julija letos je v hotel Slon prispelo 340 vozil več kot rekordnega julija 2019. Skoraj vsi naši gostje pripotujejo z avtomobilom,« ugotavlja Gregor Jamnik. Dodatno težavo za turizem vidi v drastičnih podražitvah letalskih vozovnic. »Kar je včasih stalo 250 evrov, zdaj stane 400 evrov. Mislim, da bodo cenovno občutljivi ljudje zaradi tega manj potovali, zato nas čaka zelo dolga in težka zima,« je črnogled Jamnik.

Ljubljani gre odlično

Zahvaljujoč številnim tujim gostom gre Ljubljani kljub prej naštetemu odlično, a šele od konca maja. Jamnik pravi, da je bila slovenska prestolnica pri okrevanju mestnega turizma pionirka v Evropi. To pripisuje njeni majhnosti, izjemni priljubljenosti med Evropejci, ponovnemu vračanju ameriških gostov in številnim nagradam, ki jih je prejela. Večjim prestolnicam, ki so bile v veliki meri odvisne od gostov z drugih celin, ne gre tako dobro. »Dunaj je imel julija hotele povprečno zasedene 66-odstotno, Praga 64-, Ljubljana več kot 80-odstotno, naš Slon pa je imel več kot 90-odstotno zasedenost,« je pojasnil Jamnik. Po podatkih turističnega informacijskega centra je bila v Ljubljani v prvih sedmih dneh avgusta stopnja zasedenosti razpoložljivih sob v povprečju 92,6-odstotna, v istem obdobju avgusta 2019 pa je bila 91,9-odstotna.

Gregor Jamnik razloge za ponovni razcvet mestnega turizma opiše takole: »Zaradi epidemije covida-19 so se ljudje dolgo časa bali velikih mest. V strahu pred okužbami so se izogibali množicam, po dveh letih in pol počitnikovanja na mirnih lokacijah pa si želijo zabave, kulture, druženja, koncertov, nakupovanj, mestnega vrveža. In to se je zgodilo čez noč.«