»Naj lepo vreme še potraja, saj je sezona vrhunska. Tako lepo toplega in umirjenega poletja, brez neurij, ni bilo že dolgo časa. Vode v Kolpi je dovolj za vodne športe, tudi topla in zelo čista je tukaj pri nas. Polni smo. Od tujcev prevladujejo Belgijci, Nemci in Nizozemci, letos je veliko tudi Švicarjev,« nam je razmere predstavil Tine Lindič, lastnik Kanu kampa v Radencih v bližini Starega trga ob Kolpi.

Pravo normalno poletno vzdušje

Po navedbah Iztoka Altbauerja, direktorja Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč, so z letošnjim turističnim obiskom zadovoljni tudi njihovi člani. »V prvih sedmih mesecih smo se praktično izenačili z lanskimi rezultati. Malo sta, tudi zaradi velikih športnih dogodkov, ko ljudje pogosteje ostajajo doma, prikovani pred televizorje, razočarala junij in začetek julija. Avgust je pa zelo dober. Popolnjene so domala vse sobe, tudi dnevnih obiskovalcev je ogromno. Je pravo normalno poletno vzdušje,« je dogajanje v naravnih zdraviliščih strnil Altbauer. In dodal, da je bilo v prvih sedmih mesecih tam nekaj manj Nemcev, Avstrijcev in Italijanov, je pa bilo bistveno več Hrvatov in Čehov, tudi francoski trg lepo raste.

»Seveda smo zadovoljni z obiskom, saj smo stoodstotno zasedeni. Trenutno imamo največ športnega turizma. Pri nas so bili naprej na pripravah norveški in belgijski plavalni klubi, zdaj gostimo nogometne ekipe iz Dubaja in Savdske Arabije,« se je pohvalil Metod Grah, direktor in solastnik Term Vivat iz Moravskih Toplic. Povedal je tudi, da peljejo eno največjih naložb v slovenskem turizmu. To je obnova hotela, ki bo od novembra petzvezdični. »Naložba je vredna dobre tri milijone evrov. Če bi bil to klinični center, bi stala deset milijonov,« je pikro pripomnil Grah. In dodal, da pri njih prevladujejo nemško govoreči gostje, vse več je tudi Čehov in Italijanov.

Polno zasedeni

Zadovoljni so tudi v kampu Šobec pri Lescah, ki sodi med najboljše in posledično tudi najdražje pri nas. »Ker nam vreme zelo lepo služi, smo že kar nekaj časa polno zasedeni,« nam je dejal direktor Uroš Ambrožič, ki je tudi podpredsednik Združenja kampov Slovenije. V Šobcu prevladujejo tujci. Največ je Nemcev, sledijo Nizozemci, nato pa mešanica Poljakov, Čehov, Belgijcev … Sodeč po potni listih, so imeli letos goste iz nekaj manj kot 110 različnih držav.

V Bohinju je turistična statistika podobna lanski. »Smo kar zadovoljni. Ni neke strašanske rasti in tudi ne padca,« je dejal Klemen Langus, direktor zavoda Turizem Bohinj. Lepo vreme po njegovih besedah povečuje dnevni turizem, zato je pritisk na ključne naravne znamenitosti, zlasti na Bohinjsko jezero, zelo močan. Tudi v Bohinju poleti izrazito prevladujejo tujci. »Prednjačijo Nemci, čeprav jih je letos nekoliko manj, in prebivalci držav Beneluksa. Sledijo Čehi, Slovaki, Poljaki, Madžari. Zelo nas veseli povečanje števila gostov iz Francije in Velike Britanije,« je sklenil Langus.

Ribičev letos ni

Kamp Menina, ki je med najbolj priljubljenimi v Zgornji Savinjski dolini, je lanska vodna ujma popolnoma uničila, a jim ga je uspelo obnoviti. »Vse poletje smo polni. Gostje so se vrnili, tudi tisti, ki so bili tukaj med poplavo. Vračajo se, ker so želeli v istih hiškah ali na istih parcelah dokončati lani prekinjen dopust,« nam je pojasnila Klara, vodja recepcije v tem kampu. Dodala je, da pristojni še vedno urejajo nabrežje Savinje, pot s čolni pa so morali prilagoditi, saj je reka oblikovala novo strugo. V kampu Menina imajo tudi letos največ nizozemskih gostov, sledijo Belgijci in Nemci, vse več je tudi Čehov.

Veliko manj so zadovoljni v Šport centru Prodnik v občini Ljubno ob Savinji. »Niti približno ni tako, kot bi moralo biti. Nimamo ne ribičev ne kajakašev. Zelo v redu dela le gostišče,« nam je potarnal lastnik Edvard Jurjevec. Povedal je, da so dve tretjini njihovih prenočitvenih zmogljivosti prejšnja poletja zasedali ribiči z vsega sveta, ki so ostali po teden dni. Ker je Savinja za ribolov zaprta, ribičev letos ni. Prav tako ne kajakašev, saj jim je vodna ujma odnesla tako čolnarno kot tudi čolne in vso kajakaško opremo. Precej škode so imeli tudi na kmetijskih površinah, kjer pridelujejo hrano za svoje goste. Skupne škode je bilo za približno poldrugi milijon evrov. »Lepo smo delali, a je šlo z vodno ujmo zadnjih deset najplodnejših let v nič. Nimamo ne čolnarne ne čolnov, saj nam je vse odneslo, najbolj pa pogrešamo ribiče. Ker bodo Savinjo še več let prekopavali, bo kalna in bo problem tudi kopanje v njej. Povedano po pravici, potrebovali bomo več let, da bomo prišli na zeleno vejo,« je priznal Edvard Jurjevec.

Miša Mrvaljevića, generalnega sekretarja Združenja turističnih agencij Slovenije, pa smo vprašali, kam agencije letošnje poletje vozijo na počitnice Slovence in od kod k nam pripeljejo tuje goste. Povedal je, da so številke o številu gostov, ki počitnikujejo prek turističnih agencij, podobne lanskim. Med Slovenci je Hrvaška poleti daleč na prvem mestu, sledita Grčija in Turčija. Slovenija je po Mrvaljevićevih navedbah še vedno najbolj zanimiva za turiste iz bližnjih držav, v porastu pa so prekomorski trgi. »Spet se vračajo Korejci, Japonci, Američani in Kanadčani, Kitajci še ne. Letos je več Nizozemcev, pozna se tudi to, da letalski prevozniki k nam vozijo Skandinavce,« je še povedal Mrvaljević. 

Tujejezična delovna sila postaja nova realnost

Velik izziv v turizmu so delavci. »Najbolj zvesti so najstarejši, mladi pa se umikajo. Ko pridejo na razgovor za službo, najprej vprašajo, kolikšna bo plača, in povedo, da ob sobotah in nedeljah ne bodo delali. Z delovno silo imajo težave vsi, tudi Italijani, Španci, Nemci. Francozi, Hrvati … Ponekod so morali zaradi pomanjkanja delavcev zapreti nekatere restavracije in hotele, drugje je v njih vse več tujejezične delovne sile, kar je rešitev v sili,« je poudaril direktor Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč Iztok Altbauer. Da so delavci, ki ne govorijo jezika države, kjer delajo, nova realnost v turizmu, na katero se bo treba navaditi, je prepričan tudi Mišo Mrvaljević, generalni sekretar Združenja turističnih agencij Slovenije. Zaradi covida, ki je po njegovem prepričanju še vedno tleča potencialna nevarnost, so morali namreč ponekod zapreti restavracije in hotele, saj so se ljudje preusmerili v druge poklice. »Hrvati so uvozili veliko delovne sile, da jim turizem teče. Pri njih delajo tudi Filipinci, Nepalci, Bolgari, Romuni … Delovna sila v gostinstvu in turizmu se seli. Slovenci hodijo delat v Italijo in Avstrijo, Italijani v Francijo in Švico, Portugalci in Španci v Veliko Britanijo ...« našteva Mrvaljević, prvi mož prekmurskih Term Vivat Metod Grah pa se sprašuje: »Na Hrvaškem delajo Makedonci, Filipinci … Ne vem, kako to izpeljejo, kajti v Sloveniji potrebujemo kar šest mesecev, da pridobimo potrebna dovoljenja za zaposlitev tujca?

Varčni Nemci krajšajo svoj dopust

Maja Pak, direktorica Slovenske turistične organizacije, je z dosedanjim potekom turistične sezone zadovoljna. »Uspešno sledimo ciljem turistične strategije, ki govori o zmerni rasti. V obdobju januar–junij smo imeli rast prihodov za 4,5 in prenočitev za 2,2 odstotka, poletje pa naj bi bilo po prvih ocenah primerljivo z lanskim,« je dejala Pakova. Zanimalo nas je tudi, ali je na letošnji obisk Posočja nemara vplivala nedelujoča gondola na Kanin. Pakova je odgovorila, da je bilo po delnih in začasnih podatkih za obdobje januar–julij domačih gostov v dolini Soče približno toliko kot lani v tem času, število tujih gostov in njihovih prenočitev pa je bilo za štiri odstotke slabše. Iz podatkov državnega statističnega urada tudi izhaja, da se je v prvi polovici leta turistični obisk najbolj povečal iz držav višegrajske skupine ter z ameriškega in francoskega trga, za okoli pet odstotkov pa je bilo manj Italijanov in Nemcev. Slednji so po oceni Miša Mrvaljevića letos previdni povsod. »Ni jih več kot v preteklosti niti v Španiji niti v Italiji, kjer najpogosteje počitnikujejo,« je izpostavil. V kampu Šobec nemških gostov letos sicer ni manj, ostanejo pa krajši čas. »Nemčija je imela poplave, pozna se tudi ekonomska kriza. Nemci so bili organizatorji evropskega nogometnega prvenstva, v bližini so se zgodile tudi olimpijske igre. Vse to se sešteje. Nemci se dopustu ne odpovedo, ga pa skrajšajo, trpi tudi zunajpenzionska poraba. Pridejo, vendar si manj privoščijo,« je letošnjega nemškega gosta opisal Uroš Ambrožič.