Vlada je po daljšem obdobju priprav spremenila besedilo zakona o osnovni šoli. Poglavitne spremembe se obetajo na področju nacionalnega preverjanja znanja. To bo po novem uvedeno tudi v tretji razred osnovne šole, rezultati eksternega preverjanja v devetem razredu pa se bodo lahko upoštevali kot merilo pri vpisu v tiste srednje šole, ki bodo omejile vpis. Minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda je ob tem pojasnil, da se bo nova ureditev lahko začela izvajati šele s prihodnjim šolskim letom in bo veljala za generacijo, ki se bo v srednje šole vpisovala leta 2025. Pred tem bo treba spremeniti še predpise na področju srednjega šolstva, je dodal.
Spremembe bodo uvedene tudi na področju razširjenega programa osnovnih šol, torej pri izvajanju podaljšanega bivanja, dopolnilnega in dodatnega pouka, učne pomoči ter neobveznih izbirnih predmetov. Naštete dejavnosti bodo po novem vključevale kulturno in državljansko vzgojo pa tudi poudarjeno promocijo gibanja in zdravja. Učenci se v razširjeni program vključujejo prostovoljno, kar bo med drugim pomenilo, da pri neobveznih izbirnih predmetih po novem ne bodo ocenjeni. Zakon še predvideva, da bodo šole razširjeni program lahko izvajale pred poukom, po njem pa tudi med poukom, za učence prvega razreda pa zgolj pred začetkom in po koncu obveznega pouka.
Posebna novost je tudi uvajanje obveznega učenja tujega jezika v prvem razredu osnovne šole. Ta odločitev je bila sprejeta po tem, ko je država v okviru posebnega dolgoletnega programa, ki je zajel velik del prvošolcev, uspešno izvedla poskus uvajanja tujega jezika v prve razrede.
»V pouk tujega jezika je bilo že v šolskem letu 2016/2017 vključenih kar 92,73 odstotka prvošolcev, delež pa se je z leti še povečeval,« so poskusno obdobje opisali na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje.
Uvedbe učenja drugega tujega jezika v višjih razredih osnovne šole novela zakona ne prinaša, saj je bila ta ureditev pred kratkim izločena iz zakonskega besedila. K temu je po eni strani pripomogla splošna skrb, da ne bi bili učenci preobremenjeni, po drugi strani pa so ideji intenzivno nasprotovali zlasti šolniki z narodnostno mešanih območij na Obali in v Prekmurju, kjer poleg obveznega tujega jezika že poteka pouk italijanščine oziroma madžarščine. Na teh območjih bi bila ureditev zlasti zahtevna za priseljenske otroke, ki doma ne govorijo ne slovensko ne katerega od manjšinskih jezikov. Priseljenski učenci bi potem v šoli usvajali štiri tuje jezike – slovenščino, manjšinski jezik in še dva, ki bi bila opredeljena kot tuja jezika.
Minister Felda je ob včerajšnji predstavitvi zakonskega besedila poudaril, da se je ministrstvo odločilo uporabiti zgolj tiste določbe, s katerimi so se strinjali strokovnjaki, ravnatelji in učitelji, ki so sodelovali v pripravah. »Če smo zaznali nesoglasja, smo predloge rajši umaknili. Seveda pa to ne pomeni, da te ureditve ne bo,« je dejal. Pouk drugega tujega jezika bo »prej ali slej« ponovno aktualen, vendar je treba prej opraviti »premislek o spremembah predmetnika«, je dodal.
Šolanje na domu manj svobodno
Spremembe bodo z novelo zakona uvedene tudi za učence, ki se izobražujejo na domu. Doslej je veljalo, da ti učenci opravljajo izpite iz manjšega števila predmetov kot njihovi vrstniki, ki se izobražujejo v šoli; po novem naj bi bil izobrazbeni standard za oboje enak. »To pomeni, da bodo morali učenci, ki se izobražujejo na domu, po novem opravljati izpite iz vseh predmetov posameznega razreda,« so pojasnili na ministrstvu. Starši bodo morali poslej šolam sporočiti, da se bo njihov otrok izobraževal na domu, najkasneje do 16. avgusta, in ne šele en dan pred začetkom pouka. Poleg tega bo za vse, ki bi se sredi šolskega leta premislili in se želeli pridružiti rednemu pouku, po novem uvedena tudi ta možnost.
Zakonodaja prinaša določene novosti na področju izobraževanja učencev s posebnimi potrebami: uzakonjen bo pouk slovenskega znakovnega jezika in jezika gluhoslepih, med počitnicami pa bo mogoče organizirati počitniško varstvo za otroke s posebnimi potrebami. Na tak način ministrstvo rešuje »problematiko težavnejšega vključevanja otrok s posebnimi potrebami v druge organizirane oblike varstva«. Zakon podrobneje ureja tudi problematiko izobraževanja na domu za učence s posebnimi potrebami. Ta je bila doslej urejena zgolj s (podzakonskimi) pravilniki, vendar gre za tako pomembno področje, da ga mora regulirati zakonodaja.
Poziv k celovitemu pristopu
»Zdaj bomo čakali, kako se bodo zakonske spremembe vključile v letu 2024/2025, in če se bodo ideje dobro implementirale, bomo zelo zadovoljni,« je načrte ministrstva na področju nacionalnega preverjanja znanja komentirala predsednica združenja ravnateljic in ravnateljev Mojca Mihelič, ravnateljica ljubljanske osnovne šole Danile Kumar. Po njenem mnenju pa bi bilo po drugi strani primerno, da bi uvajanje sprememb na področju razširjenega programa potekalo bolj postopno.
Predsednica je poudarila, da večina ravnateljev podpira ideje, ki jih prinaša nova zakonodaja. Med drugim je pozdravila izenačitev obveznosti pri izobraževanju na domu in v šolah. »Sicer bi si želeli še bolj celovite prenove zakona o osnovni šoli. Besedilo je bilo že tolikokrat novelirano, da je zelo daleč od tistega, kar je bilo prvotno dogovorjeno,« je opozorila Mojca Mihelič.
