Varuh človekovih pravic Peter Svetina se je pridružil zahtevi poslancev za ustavno presojo spornih določb zakona o tujcih, na podlagi katerih bi lahko Slovenija zaprla mejo pred begunci in migranti. Varuh je zahtevo vložil oktobra, javnost pa je bila o tem obveščena šele v minulih dneh. Dnevnik je besedilo vložene zahteve prejel od ustavnega sodišča, iz varuhovega urada pa nam dokumenta niso posredovali. Pojasnili so, da je dokumentacija v okviru postopka pri varuhu zaupna.
Sosledje zahtev in opozoril
Iz besedila zahteve je razvidno, da je varuh presojo zakona o tujcih, ki so jo že lani zahtevali tedanji poslanci opozicije (današnje koalicije), razširil na presojo ravnanja z vsemi tujci, ne zgolj tistimi, ki prosijo za azil. Varuh ustavne sodnike opozarja, da zakonske določbe, ki ob razglasitvi »kompleksne krize na področju migracij« predvidevajo izgon tujcev, ki so na nezakonit način vstopili v državo, niso skladne z ustavo in s pravom Evropske unije. Tujce bi namreč lahko policija napotila v državo, iz katere so vstopili, ne da bi jim pri tem izročila kakršen koli dokument, na katerega bi se bilo mogoče pritožiti, in ne da bi preverila okoliščine, zaradi katerih bi lahko bile človekove pravice tujcev v sosednji državi ogrožene.
Z enakimi pomisleki je varuh že leta 2021 seznanil tudi evropsko komisijo. Tedaj je Svetina presodil, da mora biti EU obveščena o spornem ravnanju slovenske vlade oziroma koalicije pod vodstvom SDS in Janeza Janše. Tedanja vlada in parlament sta namreč sporno zakonodajo sprejela, kljub temu da je ustavno sodišče po vsebini enako zakonsko ureditev leta 2019 že razveljavilo. »Ker je varuh že zavzel stališče o 10.a in 10.b členu zakona o tujcih (torej o spornih členih tega zakona, op. p.) in ga posredoval tudi evropski komisiji, je oktobra na ustavno sodišče naslovil dodatno vlogo, saj je ocenil, da bi njegovo stališče do omenjenih členov utegnilo prispevati k razjasnitvi vprašanj, relevantnih za odločitev sodišča o ustavnosti izpodbijanih določb zakona o tujcih,« so na naša vprašanja odgovorili iz urada varuha.
Mednarodne obveznosti
Ustavno sodišče je minuli teden sporočilo, da varuhovo zahtevo vodi v ločeni zadevi, da pa je možna poznejša združitev presoje v enotno zadevo, skupaj z že obravnavano zahtevo poslancev. Ta je bila v medijih izpostavljena julija, ko smo v Dnevniku razkrili, da je vlada pod vodstvom Roberta Goloba sprejela stališče, da je zakon skladen z ustavo, četudi so člani vlade še pred letom dni kot poslanci trdili, da zakon ni skladen z ustavo. Ob soočenju z lastnimi nasprotujočimi si stališči so nekateri ministri julija trdili, da so se pri glasovanju na seji vlade zmotili, spet drugi pa, da so svoje stališče od lani do letos spremenili. Obenem se je izkazalo, da je ministrstvo za notranje zadeve dokumentacijo, ki je bila podlaga za stališče vlade, v elektronskem sistemu vladnih gradiv umestilo na slabo pregledno mesto in da zato nekateri ministri nanj niso bili pozorni.
Ob vladnih potezah, ki so odprle vprašanje, ali si ministrstva medsebojno nastavljajo pasti in se pri tem ne zmenijo za ustavnost predpisov, so se k popravljanju politične škode zavezali poslanci koalicije. Slišati je bilo mogoče obljube, da bodo poslanci sprejeli drugačno stališče od vlade in da bodo v skrajnem primeru sprejeli nov zakon, ki bo odpravil protiustavnost sedanjih določb zakona o tujcih. Vendar tudi v državnem zboru do današnjega dne ni bila sprejeta nobena odločitev, ki bi uravnotežila sporni vladni sklep ali odpravila zakonske določbe, usmerjene zoper azilante in tujce.
Glede na že sprejeto sodbo ustavnega sodišča v vsebinsko enaki zadevi leta 2019 pa ustavnopravni strokovnjaki ne dvomijo, da bo ustavno sodišče zakon o tujcih ponovno razglasilo za protiustavnega. Policija namreč prosilcev za azil in drugih tujcev ne sme arbitrarno, brez ustreznega dokumentiranja in obravnave, zavračati na meji, saj takšno ravnanje prepovedujejo mednarodne konvencije, evropsko in domače pravo.
