Na Kitajskem so v začetku leta ugotovili upad števila prebivalcev, prvič v šestih desetletjih. Krčenje bo povzročilo resne gospodarske posledice za ljudsko republiko, napoveduje demografska stroka. S podobno dramatičnimi izzivi se bosta kmalu soočili tudi Slovenija in celotna evropska skupnost, izhaja iz projekcij evropskega statističnega urada (EUROPOP2023).
Naravni prirast prebivalstva v EU je od leta 2012 negativen, kar pomeni, da že več kot desetletje število smrti presega število rojstev. Od leta 2011 je bila rast prebivalstva EU posledica neto migracij. Lansko leto je bilo zaznamovano z rusko agresijo na Ukrajino. Zaradi množičnega prihoda beguncev iz Ukrajine je število prebivalcev EU 1. januarja 2023 doseglo 451 milijonov. Do leta 2026 naj bi prebivalstvo naraslo na 453 milijonov, nakar naj bi začelo padati in leta 2100 štelo le še 420 milijonov ljudi.
Upadanje prebivalstva Slovenije bo sprva manj zaznavno, saj bo število prebivalcev naraščalo do leta 2026, in sicer na nekaj več kot 2.121.000 ljudi. Zatem naj bi se krivulja obrnila. Leta 2100 bo v državi živelo le še 1.951.000 ljudi ali sedem odstotkov manj kot lani.
Največji upad prebivalstva v Litvi in Latviji
Slovenija se uvršča v skupino z zmernim upadom prebivalstva; v njej so še Estonija, Španija in Madžarska. Strmejši upad prebivalstva, v razponu od deset do 20 odstotkov, grozi Portugalski, Finski, Italiji in Slovaški, medtem ko je do 30-odsotno zmanjšanje števila prebivalcev napovedano za Poljsko, Romunijo, Bolgarijo, Hrvaško in Grčijo. Najbolj naj bi upadlo prebivalstvo v Litvi (–36,7 odstotka) in Latviji (–37,8 odstotka).
Tovrstne dolgoročne projekcije je treba jemati z zrnom soli, saj ni mogoče predvideti učinkov zunanjih »kriznih« dejavnikov, kot so vojne ali pandemije. »So pa te projekcije bistveno bolj natančne kot denimo ekonomske napovedi gospodarske rasti,« opozarja demograf Janez Malačič. »Temeljni demografski trendi se bodo zagotovo nadaljevali, saj imamo že 40 let prenizko rodnost.«
V teoriji bi se za zagotovitev stabilnosti števila prebivalstva brez migracij moralo roditi 2,1 otroka na žensko v rodni dobi. Nobena država EU ne dosega te stopnje rodnosti, najvišja je v Franciji (1,84), najnižja na Malti (1,13 otroka na žensko). Slovenska stopnja rodnosti naj bi se v prihodnosti dvigala in leta 2100 dosegla vrednost 1,72 (danes je 1,64). »Število živorojenih otrok na žensko bo sicer poraslo, vendar bo žensk (v rodni dobi) bistveno manj,« je opozoril upokojeni profesor.
Danes rojene deklice čaka 93 let življenja
Pred 180 leti so najvišjo pričakovano starost dosegale ženske na Švedskem, in sicer 45 let. Od takrat se ta vztrajno dviguje. Dečki, rojeni v Sloveniji leta 2100, naj bi živeli 89 let, istega leta rojene deklice pa 93 let, napoveduje Eurostat.
Slovenija ima osmo najstarejše prebivalstvo v EU, s srednjo starostjo 44,7 leta. Najstarejše prebivalstvo v EU je italijansko, najmlajše ciprsko. Danes je dobra petina prebivalstva Slovenije starejša od 65 let, stara pa se hitreje od povprečja EU. Leta 2100 naj bi se delež starejšega prebivalstva povečal na slabo tretjino (32 odstotkov). Obenem bo več starejših od 80 let kot mlajših od 15 let.
Opisani demografski trendi bodo imeli dramatičen učinek na vzdržnost pokojninskega sistema. Če je bilo leta 2020 približno 33 starejših od 65 let na sto oseb v delovno aktivni dobi, se bo že leta 2050 to razmerje podvojilo, zaradi česar se bodo proračunski izdatki za delovanje pokojninskega sistema povišali s približno deset na skoraj 16 odstotkov. Podobno dramatičen bo tudi pritisk na financiranje zdravstva in dolgotrajne oskrbe.
Je mogoče te trende spremeniti? Teoretično bi takojšnje povišanje stopnje rodnosti na 2,1 zgolj minimalno ublažilo razmerje med upokojenci in delovno aktivnimi, je na lanskem posvetu o demografskih razmerah, ki ga je organiziral ZRC SAZU, opozoril Jože Sambt z ljubljanske ekonomske fakultete. Nebistven učinek bi imel tudi teoretičen upad pričakovane življenjske dobe za leto dni. Najizrazitejši negativen učinek bi imela zaustavitev priseljevanja. V tem primeru bi imeli že leta 2050 sedemdeset ljudi, starih 65 in več let, na sto delovno aktivnih. Če bi s političnimi odločitvami zavirali priseljevanje, bi bilo staranje prebivalstva še izrazitejše, je opozoril Sambt.
Kako bi se morala odzvati Slovenija?
»Aktivno bi morala spodbujati izobraževanje žensk, ki je pomemben družinski dejavnik v demografskih trendih in ima učinek na dvig rodnosti,« je odgovorila sociologinja Marina Lukšič Hacin, predstojnica Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU. Učinek bi imela tudi smotrna migracijska politika. »Rešitev je v odpiranju družbe, v urejanju razmer za obstoječe prebivalce in za priseljence, prišleke. Omogočiti jim moramo enakovredno vključevanje na trg dela, ne glede na razlog, zakaj so zapustili domovino. Povedano drugače: prenoviti je treba zakon o tujcih in integracijske pogoje.«
Slovenija ni edina država s slabo demografsko prognozo. V mednarodni primerjavi je ekonomsko nekonkurenčna. »Če ne moremo ponuditi višjih plač, bi lahko ponudili boljšo kakovost življenja. Politika bi morala hitro vzpostaviti razmere, v katerih bi se prišleki lahko vključili kot enakovredni prebivalci, ne zgolj kot delavci, vključno z olajšanim dostopom do slovenskega državljanstva. S tem bi lahko najbolje vplivali na to, da se napovedi Eurostata ne bi udejanjile,« je prepričana profesorica Lukšič-Hacinova.
