Vlada je začela postopek razrešitve generalnega direktorja Statističnega urada Republike Slovenije (Surs) Tomaža Smrekarja. Uradni razlog za ukrepanje je veliko razhajanje v ocenah rasti bruto domačega proizvoda (BDP): Surs je sprva na podlagi združevanja četrtletnih podatkov ocenjeval, da je bila lanskoletna rast 5,4-odstotna, pred mesecem dni pa je urad objavil novo oceno, po kateri je bila lanska rast BDP zgolj 2,5-odstotna. Vlada od direktorja Smrekarja pričakuje pojasnila, zakaj je nastal tolikšen razkorak v ocenah. Kot izhaja iz sporočila vladnega urada Ukom, je vlada sprejela sklep, da direktorja »seznani z očitanimi kršitvami in možnimi razlogi za razrešitev«. Pozvala ga je, da se do navedb opredeli. Področni predpisi pri tem določajo, da lahko vlada generalnega direktorja Sursa razreši, če ugotovi, da je »zaradi neustreznih organizacijskih rešitev prišlo do večjih motenj pri delu urada«.
Direktor Smrekar se danes ni hotel javno opredeliti do očitkov. S Sursa so zgolj sporočili, da bo odgovor poslal vladi.
Dva pogleda
Postopek, ki ga je sprožila vlada Roberta Goloba, ima statistično-ekonomsko in politično dimenzijo. S stališča stroke je napaka pri ocenjevanju izjemno velika, je v pogovoru za Dnevnik opozoril profesor z ekonomske fakultete v Ljubljani Bogomir Kovač. »Najbrž bi moral statistični zavod oceno popravljati že vmes, ob spremljanju mesečnih podatkov. Objave urada so namreč povezane z drugimi pomembnimi gospodarskimi in ekonomskimi napovedmi, denimo tistimi, ki jih pripravlja Umar (Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj, op. p.),« pravi Kovač. Profesor ocenjuje, da je vodstvo statističnega zavoda za napako objektivno odgovorno. »Mehanizmi izračunavanja so notranje vprašanje delovanja urada. Očitno ima urad strokovni problem,« dodaja Kovač.
Po drugi strani pa profesor z ljubljanske ekonomske fakultete Sašo Polanec opozarja, da je bila metodologija izračunavanj, ki jo je uporabljal Surs, vsa leta prej ustrezna in do odstopanj ni prihajalo. »Tudi tokrat so uporabili povsem enako metodologijo, a je v novih inflacijskih razmerah prišlo do večjih odklonov pri napovedih. Pravzaprav je bilo to presenečenje,« opozarja Polanec. »Verjetno bodo zaradi tega na uradu v prihodnje nadgrajevali metodologijo, tokratnega odstopanja pa niso mogli predvideti vnaprej,« je prepričan. Ocenil je še, da bi urad sicer lahko pripravljal natančnejše napovedi, a ne s trenutnimi zmogljivostmi. Za natančnejše analize bi morala država Sursu omogočiti več sredstev, je dejal.
Politično vprašanje
Razreševanje direktorja je hkrati politično vprašanje, zlasti v Smrekarjevem primeru. Aktualnega direktorja je namreč maja 2020 na vodilni položaj postavila vlada Janeza Janše, potem ko je po hitrem postopku razrešila prejšnjega generalnega direktorja Bojana Nastava. Tedanja zamenjava je obveljala za politično motivirano, češ da si skuša vlada urad podrediti in prek njegovih objav prikrojevati informacije o ekonomskem stanju v državi.
»Zavedati se je treba, da je bilo ob imenovanju aktualnega vodstva storjenih veliko spornih političnih potez, zato je z vidika vladnih institucij zdaj legitimno, da skušajo napako v ocenah rasti BDP izkoristiti za popravo spornega imenovanja,« meni profesor Kovač. »Navsezadnje bi določeno stopnjo odgovornosti lahko prevzelo tudi samo vodstvo zavoda.« Obenem pa Kovač opozarja, da zgolj zamenjava direktorja – ki se bo po njegovem mnenju nedvomno zgodila – ne bo odpravila temeljnih pomanjkljivosti, zaradi katerih je prišlo do velikega odstopanja pri ocenjevanju rasti BDP. »Ekonomske strokovnjake in državljane mora zanimati predvsem, kaj je treba storiti, da se kaj podobnega ne bo ponovilo, in zakaj se je to zgodilo,« dodaja Kovač.
Razmerje med državnimi organi, zlasti vlado, in statističnim uradom je pomembno tudi na evropski ravni, saj so verodostojne državne statistike temelj delovanja Evropske unije. Poseg v vodstveno strukturo Sursa leta 2020 je v Bruslju sprožil ostre odzive. Od tedanjega premierja Janeza Janše je pojasnila zahteval evropski komisar za ekonomijo Paolo Gentiloni, Janša pa je komisarja nemudoma obtožil, da izvaja politični pritisk v imenu »slovenske levice«.
