Koalicija je decembra lani zgolj z glasovi Gibanja Svoboda ob vzdržanju SD in Levice ter nasprotovanju opozicije potrdila novelo zakona o finančni upravi. Jabolko spora je bila določba, da bodo lahko finančni inšpektorji po novem ob sumu davčnih kršitev brez sodne odredbe na vozila namestili sledilne naprave. Tudi novi sklic državnega sveta je slab teden pozneje nasprotoval noveli in na prvi izredni seji izglasoval odložilni veto na zakonske spremembe, kar je pomenilo, da je za vnovično potrditev zakona potrebnih vsaj 46 glasov poslancev. Ker jih v klopeh Svobode sedi 41, se je obetal prvi padec vladnega zakona v tem mandatu.
Potem ko iz preostalih dve koalicijskih partneric do zadnjega ni bilo signala o morebitni spremembi stališča, so danes novelo poleg Svobode podprli še v Levici, kjer jih je prepričala obljuba, da bo sporni člen zakona po sprejetju poslan v ustavno presojo s predlogom za začasno zadržanje. »Na tak način bodo lahko uspešno odpravljene škodljive spremembe zakona, ki jih je sprejela prejšnja vlada, ustavnost določbe o sledenju pa bo preverila edina institucija, ki lahko to z gotovostjo naredi – ustavno sodišče,« so iz najmanjše koalicijske stranke sporočili še pred glasovanjem. Kompromis je predlagalo finančno ministrstvo. Novela je bila sicer sprejeta z 48 glasovi za in 22 proti. Za sta glasovala tudi poslanca narodnih skupnosti Ferenc Horváth in Felice Žiža. V SD so se vzdržali, v SDS in NSi so bili proti.
Slediti blagu ne da bi sledili osebi
Spomnimo, da so predlog novele v zadnjem mesecu zaradi določbe o možnosti uporabe sredstev za tajno sledenje zgolj na podlagi odločitve predstojnika finančne uprave in brez zunanjega nadzora oziroma brez zelene luči sodišča kritizirali tako v opoziciji kot v strokovni javnosti. V SD so danes vztrajali, da blagu ni mogoče slediti, ne da bi hkrati sledili tudi osebi. Na ministrstvu za finance so ob kritikah vseskozi poudarjali, da bi možnost ukrepa močno olajšala sledenje sumljivim pošiljkam. Na primer pošiljkam tobačnih listov, ki pridejo v Slovenijo in naj bi potovale naprej, vendar v resnici ne zapustijo EU, temveč se tu predelajo v tobačne izdelke, s čimer se storilci izognejo plačilu trošarin.
Vodja poslanske skupine Borut Sajovic je danes v razpravi ocenil, da je bila novela narobe razumljena in spolitizirana, saj da se je debata krivično zavrtela samo okoli člena o sledenju, čeprav so spremembe širše, saj zakon odpravlja sporne posege, ki jih je v organizacijo in delovanje finančne uprave vnesla prejšnja vlada. Ponovno se tako recimo uvaja trajni mandat za direktorje finančnih uradov, odpravljata pa se kolegijsko odločanje v najzahtevnejših primerih in ukrep dodelitve zadeve drugemu inšpektorju v primeru kršitve vodenja in odločanja v posameznem postopku.
Po dogovoru bo torej sedaj vlada sporni člen zakona poslala v ustavno presojo. Pravnik dr. Rajko Pirnat je za Dnevnik ocenil, da gre glede na številne pomisleke za dober kompromis. Kljub temu, da je imel sam sprva nekaj pomislekov glede predlaganega sledenja blagu, meni, da ukrep kljub mejnosti ni sporen, če je v praski možno na zunanjo stran vozila nastaviti napravo GPS, brez da bi se pri tem pridobivali podatki o vozniku. »Glavna dilema je, ali se lahko ukrep izvaja tako, da z njim ne bi pridobivali nobenih osebnih podatkov. Jaz načelno menim, da je to mogoče,« je komentiral Pirnat. Sogovornik je še opozoril, da ukrep sledenja blagu, kot so ga v zakonu predlagali v koaliciji, ni isto kot ukrep tajnega opazovanja v kazenskem postopku, saj je ta vedno usmerjen zoper neko osebo.
