Arinze Bauldwin prihaja iz Nigerije, v Ljubljano pa je kot migrant prispel junija lani. Po izobrazbi je grafični oblikovalec, v Sloveniji pa že več kot leto dni dela v podjetju s hitro prehrano; nedavno so ga v službi povišali v delovodjo. Ustvaril si je krog prijateljev, uči se slovenskega jezika, lani pa je pomagal pri odstranjevanju posledic po poplavah. Ko je kot begunec prispel v Slovenijo, je nemudoma zaprosil za mednarodno zaščito, ministrstvo za notranje zadeve pa je prošnjo odobrilo. Nastanjen je v enem izmed azilnih domov, vsake tri mesece pa se mora, tako kot vsi prosilci za mednarodno zaščito, zglasiti na ministrstvu in svoje dovoljenje za bivanje oziroma »izkaznico« podaljšati. Ko se je tako po letu dni prebivanja in dela v Sloveniji znova zglasil na ministrstvu, da bi rutinsko podaljšal svojo izkaznico, pa so mu v roke izročili dokument o deportaciji po dublinskem postopku.
Kot pojasni Miha Blažič iz nevladne organizacije Ambasada Rog, je časovno obdobje, v katerem lahko država migranta deportira po dublinskem postopku, dolga šest mesecev. Po tem obdobju država prosilca za azil ne more več deportirati razen v primeru, da je prosilec v vmesnem času poskušal prebegniti v drugo državo in so ga pri tem ujeli. V takem primeru se obdobje, ko se ministrstvo lahko odloči za deportacijo po dublinskem postopku, podaljša na 18 mesecev. Zakaj se je torej ministrstvo iznenada odločilo za deportacijo Arinze Bauldwina, ki že več kot leto dni v Sloveniji živi in dela, na ministrstvu niso pojasnili ne Ambasadi Rog ne Arinzi Bauldwinu, niti niso odgovorili na novinarska vprašanja tako našemu kot kateremu koli drugemu mediju. Miha Blažič pa dodaja »Ministrstvo kljub našemu urgentnemu poizvedovanju in zahtevi po pojasnitvi vztraja pri njegovem izgonu, čeprav za to nima nikakršne pravne podlage«.
Vse več nepojasnjenih deportacij
Čeprav se v Sloveniji spopadamo s pomanjkanjem delovne sile, in smo jo primorani uvažati iz tujine, smo priča primerom, ko prosilce za mednarodno zaščito, ki v Sloveniji že dlje časa delajo in so koristna delovna sila, ministrstvo čez noč deportira. Pri Ambasadi Rog poudarjajo, da primer Arinze Bauldwina tako še zdaleč ni osamljen primer. »V zadnjem tednu smo bili priča nekaterim šokantnim prizorom. Delavca, ki ima v Sloveniji nosečo partnerko, ki je Slovenka, so policisti odpeljali pred njenimi očmi. Drugi delavec je bil zaradi hude duševne stiske hospitaliziran v psihiatrični kliniki, ministrstvo pa ga je kljub hudi travmatiziranosti in večkratnemu poskusu samomora vseeno želelo izgnati.
Gre zgolj za nekaj primerov na dolgem seznamu tragičnih zgodb, ki se odvijajo vsak teden,« dodajo pri Ambasadi Rog. Poleg tega je lansko leto ministrstvo od 4389 prosilcev za azil le 293 osebam ugodilo prošnjo, preostalih 4096 prosilcev pa deportiralo po dublinskem postopku. Zaradi slednjega se večina migrantov v Sloveniji ne ustavlja in svojo pot raje nadaljujejo, tisti, ki pa ostanejo in se želijo v družbo integrirati, jih lahko kmalu doleti nepojasnjena deportacija. »Tako smo namesto uresničevanja zavez iz integracijske strategije vlade RS priča prav neverjetni birokratski okrutnosti. Ne le, da država praktično ne sprejema prošenj za azil, ampak vztraja pri izgonu ljudi, tudi ko so tu že dlje časa zaposleni, ko se vključijo v okolje in celo ko si ustvarijo družine. Številni delavci so tako po dolgem bivanju in delu v Sloveniji še vedno v situaciji, ko jih lahko zjutraj na poti v službo pričaka policija ter jih deportira ali jih zapre v Center za tujce,« še povedo v Ambasadi Rog.
»Tukaj je Slovenija! Odstranite se!«
Na današnji novinarski konferenci, ki jo je organizirala Ambasada Rog, so se zbrali tisti prosilci za azil, ki so v Sloveniji že dalj časa ter se iz dneva v dan bojijo nepojasnjene deportacije. Novinarsko konferenco sta ščitila dva policista, prekiniti pa jo je poskušal varnostnik iz blagovnega centra Maxi market, rekoč »Tukaj je Slovenija! Odstranite se!«; udeleženci na konferenci so ga preslišali, policista pa le od daleč opazovala.
Nadaljnje smo na konferenci lahko slišali nekaj pričevanj prosilcev za azil, ki jim v bodoče morda grozi deportacija: »Ko se vrnem domov iz službe, ne morem mirno spati. Vsak trenutek lahko policija in varnostniki pridejo skozi naša vrata in nas deportirajo ali zaprejo. Lahko bi nas predali hrvaški policiji, ki nas tepe in muči. S tem stresom se srečujemo dan za dnem, mesec za mesecem, leto za letom,« je dejal eden izmed prosilcev. »Komu je v interesu, da nas deportirajo? Ko se pogovarjamo z delodajalci in sodelavci, vsi cenijo naše delo. Pravzaprav delodajalci vedno povprašujejo po nas, saj delamo v najtežjih sektorjih in v delovna mesta vlagamo veliko truda in veščin. Plačujemo davke in prispevamo v zdravstveno in pokojninsko blagajno Slovenije, čeprav sami od tega verjetno nikoli ne bomo imeli koristi,« pa je stanje v Sloveniji opisal nek drug prosilec za mednarodno zaščito. Z novinarsko konferenco želijo preko medijev svoje sporočilo prenesti vladnim organom, ki na nobena vprašanja tako Ambasadi Rog kot prosilcem za azil ali novinarjem ne odgovarja. Kot je poudaril Miha Blažič, so na deportacije opozorili že marca 2023 in dodaja »Vprašanje torej ni, ali je situacijo možno urediti, pač pa zakaj ta še vedno ni urejena. Zakaj vlada še naprej dopušča, da prihaja do popolnoma norih izgonov delavcev, ko pa ima v rokah vse vzvode, da to prepreči?«. Predstavniki Ambasade Rog in prosilci za azil tako upajo, da bodo od vlade prejeli kakšen odgovor ter da so danes zadnjič javnost opozarjali na nesmiselne in okrutne deportacije. Vendar pa zaradi tega ne bodo nič bolj mirno spali.
