Koalicijska pogodba aktualne oblasti v sicer dokaj splošnem in ne preveč obsežnem delu, ki se nanaša na vladavino prava in pravično skupnost, med cilji omenja tudi »konec razpolaganja z nezakonitim premoženjem«. To želi koalicija doseči s posodobitvijo instrumenta odvzema premoženja nezakonitega izvora v smeri večje učinkovitosti in tudi z učinkovitim upravljanjem zaplenjenih sredstev. Čeprav bo kmalu minilo že eno leto od sprejetih zavez aktualne koalicije, konkretnih predlogov zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora še ni na mizi.
Visoki cilji, malo uspeha
Številke pričajo, da prvotni zakon kljub visokim ciljem v praksi ni dosegel svojega namena. V desetih letih (uporabljati se je začel maja 2012) so tožilci vložili 38 tožb v vrednosti skoraj 35 milijonov evrov, sodišča pa so tožilstvu do lanskega poletja delno ali v celoti ugodila v osmih primerih, tako da je država v osmih sodbah iztožila le 1,3 milijona evrov, v še petih primerih, težkih okoli 300.000 evrov, pa se je tožilstvo uspešno poravnalo.
V preteklosti je tožilstvo moralo umakniti številne tožbe, saj je ustavno sodišče leta 2018 razveljavilo zakonski člen, po katerem so lahko v sklopu finančne preiskave pri osumljencih in obtožencih preverili tudi prihodke pred uveljavitvijo zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora. Tedaj je tožilstvo umaknilo 12 tožb in še eno pritožbo na višje sodišče ter moralo poravnati tudi vse sodne stroške.
Iz poročila vrhovnega tožilstva za lansko leto je razvidno, da je tožilstvo v letu 2022 vložilo zgolj eno tožbo zaradi odvzema premoženja nezakonitega izvora, v višini 81.741 evrov. Šlo je za gotovino, ki so jo zasegli domnevno podkupljivemu policistu, letos pa je bilo tožilstvo na prvi stopnji že uspešno s tožbo. Danes že nekdanji policist se je s tožilstvom poravnal, tožilstvo pa je v tožbi na koncu iztržilo 54.241 evrov.
Čakanje na evropski okvir
Kot pojasnjujejo na pravosodnem ministrstvu, je trenutno na evropski ravni v pripravi direktiva evropskega parlamenta in evropskega sveta o povrnitvi in odvzemu sredstev, zato nameravajo pred spreminjanjem slovenske zakonodaje najprej počakati na nov evropski okvir. »Ministrstvo v postopku priprave direktive aktivno sodeluje in bo k prenovi urejanja področja pristopilo, ko bo direktiva sprejeta, saj bo bistveno vplivala na vsebino bodoče zakonske ureditve Slovenije glede urejanja instituta odvzema premoženja nezakonitega izvora,« pravijo na pravosodnem ministrstvu, kjer sodelujejo s specializiranim državnim tožilstvom, vendar niso konkretni. Za zdaj lahko govorijo le o »morebitnih spremembah«, ki naj bi predvidoma šle v smer možnosti nadomestnega odvzema, znižanja praga za začetek finančne preiskave (ta trenutno znaša 50.000 evrov sumljivega premoženja), poenotenja definicije premoženja nezakonitega izvora z zakonom o davčnem postopku, določitve metodologije izračuna spornega premoženja in možnosti, da tožilec finančno preiskavo začne na lastno pobudo.
Za to, da bi zakonodaja ustrezno uredila nadomestni odvzem premoženja nezakonitega izvora, ki so ga preiskovanci vmes že zapravili, skrili ali pa zaradi obstoječih dolgov nanj v vrsti čakajo različni upniki, si tožilci prizadevajo že dlje časa. Ena izmed večjih želja tožilcev je tudi podaljšanje časa za finančno preiskavo, ki je omejena na eno leto z možnostjo šestmesečnega podaljšanja iz objektivnih razlogov. V praksi naj bi se namreč pojavljale težave s pridobivanjem podatkov iz tujine.
Specializirano državno tožilstvo je že septembra 2020 pravosodnemu ministrstvu poslalo predlog zakonskih sprememb, v katerem so popisali v praksi zaznane težave in predlagane rešitve. V času tretje Janševe vlade interesa za ureditev zakonske podlage za odvzem nezakonito pridobljenega premoženja pričakovano ni bilo (tožilstvo je zaradi sumljivega premoženja leta 2017 vložilo tožbo tudi proti predsedniku SDS, po že omenjeni odločitvi ustavnega sodišča pa jo je moralo umakniti). V aktualni koaliciji pa tudi za zdaj nič ne kaže, da bi bile rešitve blizu.
