Pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan je na svoji predstavitvi v državnem zboru kot eno izmed prednostnih nalog izpostavila spremembo zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, učinkovitejši odvzem nezakonitega premoženja pa je našel svoj prostor tudi v koalicijski pogodbi. Na pravosodnem ministrstvu med drugim načrtujejo ustanovitev posebnega organa za učinkovitejše hranjenje in upravljanje zaplenjenih sredstev, ki jih zdaj upravlja veliko različnih institucij, vzpostavitev centralne evidence zaseženega in odvzetega premoženja nezakonitega izvora, poenotenje postopkov …

Težave s skritim, zapravljenim ali nedosegljivim premoženjem

Ena izmed ključnih sprememb, na katero že dlje časa čakajo na specializiranem državnem tožilstvu, ki vlaga tožbe po zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, je možnost nadomestnega odvzema premoženja. Osumljencem, obtožencem in obsojencem, ki so svoje nezakonito premoženje že zapravili ali uspešno skrili, sodišče namreč ne more naložiti vračila nezakonito pridobljenih sredstev.

Že pred tremi leti smo poročali, kako je tožilstvo na sodišču uspešno dokazalo, da član kriminalne združbe preprodajalcev droge Darko Lukavečki in z njim povezane osebe niso legalno zaslužili okoli 160.000 evrov premoženja. Sodišče je odredilo, da Lukavečkovo stanovanje, avtomobil, motor in zasežena gotovina postanejo last države. Ker je to sestavljalo le tri četrtine očitanega zneska, je tožilstvo zahtevalo, naj sodišče naloži, da Lukavečki vrne tudi preostanek. Vendar je sodišče ocenilo, da zakonodaja tega ne omogoča.

Tožilci so zakon sicer tolmačili drugače, sodišča pa so v večini primerov odločila, da je mogoč odvzem le tistega premoženja, ki še vedno obstaja in je opredmeteno, ne pa tudi premoženja, ki ga je toženi že zapravil, skril ali pa je nezakonito premoženje že obremenjeno – s hipoteko oziroma nanj čakajo že drugi upniki. Želja tožilstva je, da bi na sodišču v takšnih primerih lahko dosegli tako imenovane naložitve v plačilo, kar pomeni, da bi morali kriminalci preostali del vrniti, ko ga bodo imeli. Tako bi se lahko država »usedla« na njihove nadaljnje prihodke in premoženje, ki bi se našlo ali pojavilo pozneje.

Spremembe načrtovali že
pred tremi leti

Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora se je leta 2014 že spreminjal. Tudi na pobudo tožilstva. Od tedanje novele dalje lahko tožilstvo med sojenjem spremeni tožbo in zahteva, da toženi plača denarni znesek, če zaradi različnih okoliščin, ki so nastale po vložitvi tožbe, odvzem nezakonitega premoženja ni več mogoč. Toda v tem primeru je šlo le za polovično rešitev, ki ni naslovila situacij, ko osumljeni, obtoženi ali obsojeni že pred vložitvijo tožbe skrije ali zapravi nezakonito premoženje, ki pa ga je v preteklosti zagotovo imel. Specializirano tožilstvo je tako že sredi leta 2019 ministrstvu za pravosodje predlagalo spremembo zakona, ki bi omogočala tudi nadomestni odvzem.

Na ministrstvu so tedaj imeli posluh za tožilstvo, na naše poizvedovanje pa so tudi pojasnili, da nameravajo zakon novelirati v prvi polovici leta 2020. Toda vmes je prišlo do spremembe oblasti, Janševa vlada, ki je tudi z ustavitvijo imenovanj državnih tožilcev aktivno ovirala delo državnega tožilstva, pa je načrtovane spremembe ustavila.

Zdaj so spremembe zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora ponovno na mizi. Na pravosodnem ministrstvu nameravajo najprej podrobno preučiti pomanjkljivosti veljavnega sistema iskanja, sledenja, začasnega zavarovanja in odvzema nezakonitega premoženja, nekatere rešitve pa bodo vpeljali tudi zaradi mednarodnih obvez. Evropski parlament in svet namreč pripravljata direktivo o odvzemu premoženja in zaplembi, ki bo predvidoma vpeljala obsežne novosti in spremembe na tem področju. Na pravosodnem ministrstvu pravijo, da sodelujejo pri pripravi direktive, končne spremembe slovenske zakonodaje pa bodo pripravili po sprejeti direktivi.