Sodnica Snežana Zorc z delovnega in socialnega sodišča je danes začela obravnavo v tožbi nekdanjega direktorja koprske policijske uprave Borisa Korase proti državi. Vložil jo je po tem, ko je lani dobil izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Z generalne policijske uprave so takrat sporočili, da se je to zgodilo zaradi hujših kršitev delovnih obveznosti, ki izhajajo iz suma, da je bilo storjeno kaznivo dejanje. Takrat je odpoved dobil tudi Metod Jerman, vodja sektorja za notranje preiskave in integriteto v službi generalnega direktorja. V obeh primerih naj bi bile povod nepravilnosti pri zaposlitvi policista Š. B. »V dokumentu se mi presenetljivo pripisuje kršitev prava pri izvedbi postopka varnostnega preverjanja ob zaposlitvi posameznika pred sklenitvijo delovnega razmerja v policiji,« se je takrat javno odzval Boris Korasa in nepravilnosti zanikal. Danes s pooblaščencem Urošem Lebnom tožbe za medije nista želela komentirati.
Koraso in Jermana, tesna sodelavca nekdanjega generalnega direktorja policije Antona Olaja, je odpustil njegov naslednik, zdaj že nekdanji vršilec dolžnosti generalnega direktorja policije Boštjan Lindav. Vse naj bi se vrtelo okoli Š. B., ki je bil pred leti že zaposlen v kriminalistični policiji, nato pa je zaradi suma šikaniranja in spolnega nadlegovanja ostal brez službe. Kasneje je bil kazenskih očitkov oproščen, a mu izredne odpovedi na delovnem sodišču ni uspelo izpodbiti. Ponovno zaposlitev je predlagal nekdanji direktor kriminalistične policije Vojko Urbas, poprej tesen sodelavec Š. B. Vendar je sektor za notranje preiskave in integriteto ocenil, da zaposlitev ne bi bila primerna: varnostna preverba se je končala z negativno oceno, v takšnem primeru pa zaposlitev v policiji ni možna.
Iz negativne v pozitivno oceno
Potem pa je Olaj na čelo službe generalnega direktorja policije postavil Koraso, za vodjo sektorja za notranje preiskave in integriteto pa Jermana, ki naj bi nazadnje ustregla vodstvu in zaposlitvi Š. B. v sektorju za posebne naloge prižgala zeleno luč. Ko je Koraso doletela odpoved, je bil, kot rečeno, že direktor PU Koper. Tudi kazensko so ga ovadili, vendar specializirano tožilstvo še ni sprejelo odločitve, je pa zadeva v zaključni fazi preiskovanja. Kasneje je službo izgubil tudi Š. B.; njegovo pogodbo o zaposlitvi so razveljavili, češ da ne izpolnjuje pogojev za delovno mesto.
Na seji preiskovalne komisije v prejšnjem sklicu državnega zbora, ki je ugotavljala morebitno politično odgovornost zaradi nedopustnega vmešavanja v delo policije, so decembra predlani v zvezi s tem zaslišali Roberta Ferenca, nekdanjega vodjo službe generalnega direktorja policije. Položaj je zapustil, ker se menda z Olajem nista ujela. Potrdil je, da so k predlogu o zaposlitvi Š. B. podali negativno mnenje in da je bil presenečen, ko je iz medijev izvedel, da so ga kljub vsemu zaposlili. Očitno je morala biti opravljena nova varnostna preverba, ki je morala biti pozitivna, je dejal. Vojko Urbas pa je pred komisijo potrdil, da je sam napisal predlog za ponovno zaposlitev Š. B., in sicer zaradi bogatih referenc in ker je bil spolnega ter drugega šikaniranja oproščen.
Korase danes na sodišču še niso zaslišali, ker morata tako tožena kot tožeča stranka najprej preučiti obsežno dokumentacijo, ki sta jo danes vložili v spis, in nanjo odgovoriti. Zaslišali ga bodo v začetku oktobra, ko naj bi na prostor za priče stopila tudi Lindav in Olaj. Državna odvetnica Anamarija Zajc Kovačič je že predlagala izključitev javnosti zaradi varovanja policijskih podatkov s stopnjo zaupnosti. Senat se o tem še ni izrekel.
