V začetku februarja so trije občani Krškega opozorili na dogajanje v bližnjem podjetju Vipap, kjer delujeta papirnica in sosežigalnica. Za RTV Slovenija so takrat povedali, da se iz objekta vije kisel in pekoč vonj. Težave so kasneje izpostavili na seji občinskega sveta in javni tribuni. »Na naših policah, strehah in fasadi je polno črnega prahu. Fasado lahko operemo, pljuč pa ne moremo,« je poudaril sosed podjetja Vipap.
Mesece kasneje tri krajane Krškega zaradi javnih opozoril na kršenje okoljske zakonodaje podjetje Vipap toži in od njih zahteva javno opravičilo, objavo sodbe v medijih in 1500 evrov ali 3000 evrov denarne odškodnine. Kot je za Mladino pred kratkim ocenilo več sogovornikov, gre za tipičen primer SLAPP-tožbe, katere glavni namen je s pravnimi sredstvi utišati skupine, ki želijo opozoriti na večje napake. »Ocenjujemo, da so tožbeni zahtevki povsem neutemeljeni in nesprejemljivi, vloženi s ciljem utišanja kritičnih javnih glasov. Temi varovanja okolja in zdravja sta izrazito v javnem interesu, zato je omejevanje svobode izražanja v tovrstnih primerih še toliko bolj nezanesljivo,« je za Mladino dejala odvetnica toženih krajanov Vanja Panjan.
Težave že več let
Prebivalci Krškega na težave z onesnaževanjem opozarjajo že skoraj dvajset let, a večjih sprememb do letos niso opazili. V civilni iniciativi so večkrat opozorili, da Vipap ne deluje v skladu z okoljevarstvenim dovoljenjem. Po njihovem mnenju to dokazujejo tudi poročila Agencije RS za okolje o trajnih meritvah izpustov za podjetje Vipap, ki kažejo na preseganje mejnih vrednosti za leta 2020, 2021 in 2022.
Že leta 2021 je agencija podjetje Vipap prijavila na okoljski inšpektorat, enako je leto pozneje storila tudi civilna iniciativa. Na inšpektoratu za okolje so za Dnevnik pojasnili, da ima podjetje primerno in veljavno okoljevarstveno dovoljenje ter je pod stalnim nadzorom inšpekcije. Kršitve so ob inšpekcijskem nadzoru prvič zasledili v letu 2021, ko so odkrili kršitve s področja onesnaževanja zraka. Takrat sta bili izdani inšpekcijski odločbi. S prvo je bila odrejena priprava programa za čezmerno obremenjevanje okolja, z drugo pa ukrepi, ki jih mora podjetje izvesti.
Prejeli tudi denarno kazen
Inšpektorat je podjetju odredil, da mora opraviti servis avtomatskega merilnega sistema za merjenje emisij v zraku in nadgraditi sistem vodenja procesa izgorevanja. Ker podjetje vseh navedenih ukrepov v odločbi ni izvedlo v pravem času, je bil izdan sklep o dovolitvi izvršbe, kjer je kot način izvršbe določena denarna prisilitev. Podjetje je zato moralo plačati denarno kazen.
Leta 2023 je pristojni inšpektor zaradi težav z emisijami v zraku podal predlog za spremembo okoljevarstvenega dovoljenja, ki pa ga je ministrstvo za okolje, podnebje in energijo kasneje zavrnilo. Tudi iz kasnejših poročil inšpektorjev je razvidno, da se je hujše onesnaževanje, ki so ga prebivalci opažali pred meseci, zdaj umirilo. »Stanje je zdaj veliko boljše, a smo v to vložili veliko truda. Dostop do inšpekcije je bil zelo težak, a kasneje so vseeno ukrepali,« nam je zaupal občan, ki želi ostati neimenovan. Kljub temu pa občane zdaj skrbi tožba podjetja, saj so prepričani, da jih s tem želijo le utišati in zmanjšati pomen težav, ki jih je povzročilo onesnaževanje podjetja.
