Tomaž, ki se poleg kmetijstva ukvarja še s čebelarstvom, velja za nekakšnega posebneža v teh krajih, saj prideluje za te kraje precej nenavadne rastline na precej eksotičen in izredno napreden tehnološki ter ekološki način, svoje pridelke pa prodaja pod blagovno znamko »Od vil do vilic brez kemije«.

Vaša kmetija je ena bolj izstopajočih v Savinjski dolini, tako po načinu pridelave kot po izbiri poljščin, ki rastejo na vaših njivah. Med njimi prevladujejo ajda, lan, oljna ogrščica, črna kumina, buče, riček, sončnice, konoplja, pšenica enozrnica, proso, emmer, grah … To je precej netipična izbira rastlin za Savinjsko dolino, ki je znana predvsem po hmelju in fižolu sivčku.

To je res, vendar so bile te poljščine v Savinjski dolini zgodovinsko gledano prisotne že pred tem, ko se je tod začelo saditi hmelj. Konoplja se je na primer tod gojila že veliko pred obdobjem, ko so sem prišli krompir, fižol in koruza. Ampak to se je pozabilo. In nabor poljščin vsako leto ni povsem enak.

Daleč naokrog ste znani tako po hladno stiskanih oljih kot tudi po starih sortah pšenice: enozrnici, dvozrnici in emmerju.

Res smo ena redkih kmetij v Sloveniji, ki pridelujejo črni in modri emmer, starodavno žito, ki velja za drugega najstarejšega prednika pšenice in ga že tisočletja gojijo na Bližnjem vzhodu, v severni Afriki in Italiji, kjer je znan kot »farro vero« oziroma prava pšenica, če bi to prevedli v slovenščino. Je pa to žito, ki ga je treba – tako kot na primer piro – še naknadno oluščiti.

Ali ta žita in tudi druge pridelke prodajate kot surovino za nadaljnjo predelavo, ali že v obliki moke in različnih kaš ter olj?

Moj koncept je tak, da želim vsak pridelek prodati potrošniku brez vmesnih predelovalnih postopkov. Zato se tudi slogan kmetije glasi »Od vil do vilic brez kemije«. Sam ne morem konkurirati kmetijam, ki se ukvarjajo z monokulturno pridelavo, zato prodajam končne pridelke in izdelke, denimo oluščen grah in fižol, ričkovo, konopljino olje ali olje črne kumine, potem kaše, najsi je to ajdova, prosena kaša ali kaša iz emmerja. Iščem nišne pridelke, ki jih ni ravno na vsaki kmetiji, tako da sem lahko glede na pridelovalno površino, precej skromno za evropske razmere, večjim pridelovalcem konkurenčen vsaj na tem področju.

Kako je pri ekološki pridelavi teh poljščin s semeni?

Ekološka semena je težko dobiti, zato jih v večini pridelujem sam, razen konoplje, ki je poleg maka izjema in je treba kupovati certificirana semena. Tisti, ki smo certificirani ekološki pridelovalci, lahko sicer kupujemo semena, ki so na sortni listi EU in imajo ekološki certifikat. Če na trgu ni mogoče dobiti ekoloških semen, je treba zaprositi za dovoljenje, da lahko kupimo konvencionalna semena, ki pa ne smejo biti tretirana. To pomeni, da na njih ne sme biti nobenih razkužil in drugih fitofarmacevtskih sredstev. Ampak, kot rečeno, na kmetiji semena – razen konoplje – v večini pridelujem sam, ker sem že več kot 20 let vključen v certificirano ekološko pridelavo.

Vaša kmetija je tudi ena bolj tehnološko naprednih. Vsa pridelava je podprta z najsodobnejšo tehnologijo. Vseh 13 hektarjev pridelovalnih površin obdelate praktično sami.

Obdelujem res vse sam, pri tem mi pomaga samo žena Natalija in še kakšen prijatelji sem pa tja. Tudi najete delovne sile nimam, najamem samo kombajn. Toliko zemlje, kot je imam, na tak sodoben tehnološki način ni tako zelo težko obdelati. Imam GPS-traktor, kar pomeni, da so vsi traktorski priključki vodeni do centimetra natančno. Pri fižolu na primer plevelov že dolgo ne odstranjujem več z motiko, ampak z električno plazmo. Tudi orjem že dolgo več ne, ampak njive obdelujem na konzervirajoč način in v trakovih (strip-till), kar pomeni, da se obdela le tisti pas oziroma trak zemlje, na katerem so posejane na primer sončnice ali kakšna druga rastlina. Vse to je specialna oprema, ki je dražja in je pri nas še precej eksotična.

Kako poteka odstranjevanje plevela z električno plazmo?

S prijatelji smo razvili stroj, ki s pomočjo elektrike uniči korenino najbolj zahtevnih trajnih plevelov, kot sta na primer osat ali ščavje.

Torej odstranjujete plevel pri vsaki rastlini posebej?

Saj je tudi z motiko treba okopati vsako rastlino posebej, s tem da ti pri tem načinu ni treba fizično udarjati z motiko, ampak se le dotakneš plevela. Cilj je, da bo to v prihodnosti počel robot, ampak za zdaj je preklop iz ročnega v robotski sistem pogojen s kar precej visokimi finančnimi vložki. In pri teh posebnih rastlinah si izkušnje večinoma nabiramo ob lastnih napakah, ker ne moremo pogledati, kako to dela sosed. Zato ali pa tudi zaradi neugodnega vremena se zgodi, da kakšna pridelava kljub trudu ne uspe in je njiva na koncu videti neobdelana.      

Za setve in škropljenje posevkov pa uporabljate dron.

Dron ni primeren za sejanje vseh vrst. Fižola ali koruze z dronom ne moreš sejati. Pri besedi škropljenje pa je treba biti previden. Škropljenje z droni je v EU prepovedano, sam pa tudi ne uporabljam nobenih fitofarmacevtskih sredstev iz nabora pesticidov, herbicidov ali insekticidov, niti nobenih umetnih gnojil, ker sem strogo zavezan ekološki pridelavi. Uporabljam pa različne biostimulanse v obliki pripravkov iz alg ali kompostnega čaja in jih res nanašam na rastline s pomočjo drona. Tudi njive gnojim s posevki določenih rastlin ali pa za gnojenje uporabljam bakterije in mikroorganizme, ki se naselijo v zelenih delih ali korenini rastlin ter z njimi živijo v simbiozi. V zameno za hrano, ki jim jo dajejo rastline, iz zraka vlečejo dušik, ki ga nato dajejo rastlini, ali pa ji pomagajo pri zaščiti pred različnimi škodljivci.

Ali te pripravke biostimulansov izdelujete sami?

Da, kompostni čaj pripravljam tako, da v ogromnem vojaškem kotlu, ki je nekoč služil za kuhanje golaža, gojim deževnike, njihov izcedek pa se uporablja kot biostimulans oziroma kompostni čaj. Ta se nato razredči z vodo in uporablja kot pripravek za boljšo rast rastlin.

To je precej podobno biodinamičnim pripravkom.

Z biodinamiko sem se srečal že pred 35 leti v času, ko sem že čebelaril, zato nekatere biodinamične pristope še vedno uporabljam, čeprav kmetija uradno ni registrirana kot biodinamična kmetija in pridelkov ne prodajam pod blagovno znamko Demeter. Biodinamični postopki, predvsem setveni koledar, nakazujejo, kateri dnevi so denimo v čebelarstvu najbolj primerni za delo s čebelami in kateri so manj. Dejansko na določene dneve čebele pikajo manj ali več kot pa na druge, pa tudi določena drevesa ob nekaterih dnevih medijo bolj kot ob drugih, kar je nedvomno pokazatelj za vse nevernike, če se tako izrazim, da to deluje. Konec koncev sta tudi plima in oseka odvisni od vpliva Lune in če je Luna nekje v severni Evropi sposobna dvigniti morje za pet metrov ali več, ne gre dvomiti, da ima tudi dejanski vpliv na to, da določeni sokovi po rastlinah ob določenih dnevih, povezanih z Luno, potujejo drugače.

Del vaše pridelave zavzemajo oljnice, kot so sončnice, črne kumina, oljna ogrščica, riček, iz katerih pridobivate rastlinska olja, ki so dandanes postala del moderne in zdrave prehrane, veliko se govori tudi o zdravilnih lastnostih posameznih olj.

S temi oljnicami se ukvarjam približno deset let, nad njimi sem se navdušil v Avstriji, ko sem obiskal enega od tamkajšnjih sejmov. Ko sem začel s tem pri nas, so se mi praktično vsi smejali, češ kaj bom s tem, in na začetku sem s temi olji naletel na precejšen odpor, ker so razni fitnes guruji razlagali, da so rastlinska olja škodljiva. Ampak to je izviralo iz tega, ker so prevajali literaturo iz ZDA, kjer poznajo bolj ko ne le rafinirana rastlinska olja, ne pa hladno stiskanih, kot so moja. Hladno stiskano olje namreč nastane tako, da so semena oljnic stisnjena pod zelo velikim pritiskom, medtem ko so procesirana olja narejena z raznimi topili, preden gredo v prodajo, pa jih še rafinirajo, filtrirajo in jim dodajajo razne arome, ker jih sicer nihče ne bi uporabljal.

Kje pa pravzapravprodajate svoje pridelke?

Na tržnicah, v nekaj specializiranih trgovinicah, pri večjih trgovcih pa nisem prisoten, ker še vedno večina rada reče, da bi denimo kupili moje olje črne kumine, če bi ga prodajal po enaki ceni, kot stane olje s Kitajske. Ampak glede na količino pridelanega olja ne bom mogel nikdar konkurirati večjim pridelovalcem. To mi je povsem jasno.