V Sloveniji je danes nekaj več kot 522.000 odraslih necepljenih proti covidu-19. Ta skupnost se je v minulih šestih mesecih zmanjšala za zgolj 1788 oseb. Zanimanje za cepljenje je minimalno. Povečati ga ne morejo niti nova cepiva Pfizerja in Moderne, ki so usmerjena tudi zoper različico omikron. Ker so registrirana izključno za poživitveni odmerek, bi morala necepljena oseba najprej prejeti odmerka »starih« cepiv. Ameriški in slovenski strokovnjak opozarjata, da je tak pristop strokovno zgrešen.

Michael Mina je ameriški epidemiolog in imunolog. Na družbenih omrežjih poglobljeno piše o znanosti. »Končno imamo cepivo proti omikronu, na katero so čakali številni necepljeni. Toda obstaja resna težava! Ne morete prejeti omikronskega cepiva, če prej niste dobili originalnega. To je neznanstvena politika,« je strokovnjak za cepiva zapisal na twitterju.

Uporabo posodobljenih cepiv proti covidu so pristojne institucije – denimo Ameriška agencija za zdravila (FDA) in Evropska agencija za zdravila (EMA) – odobrile zgolj za poživitveno cepljenje. »Za to ni znanstvene podlage,« je ogorčen Mina. »Vemo, da je prilagojeno cepivo proti omikronu veliko boljše, kot če ne dobimo nobenega cepiva, in vemo, da je specifično cepivo proti omikronu zelo verjetno boljše od originalnega cepiva. Še posebno za necepljeno osebo. Z razumnega znanstvenega, medicinskega in javnozdravstvenega vidika je ta politika preusmeritve necepljenih oseb (prav tistih oseb, ki si jih danes najbolj želite nagovoriti) na zastarelo cepivo preprosto neznanstvena, v nasprotju z razumnimi cilji odzivanja na epidemijo in, odkrito povedano, kruta.«

Osnovno cepljenje je izgubilo
svoj nekdanji pomen

Aktualni cilj zdravstvene politike bi moral biti zaščititi čim več ljudi. Razvoj omikronskih cepiv bi bila odlična priložnost spodbuditi necepljene, da gredo po odmerek. Vendar današnji pristop to birokratsko onemogoča. Mina je prepričan, da bi se morala registracija cepiv prilagoditi prednostnim nalogam javnega zdravstva. In v tem kontekstu bi bilo treba upoštevati dejstvo, da so skorajda vsi že bili izpostavljeni virusu, bodisi s cepljenjem ali s prebolevanjem covida-19. Imunološko naivnih zato praktično ni več. V takšnih razmerah osnovno cepljenje izgubi svojo nekdanjo težo, posledično bi morali biti do poživitvenega odmerka upravičeni tudi necepljeni, je opozoril strokovnjak.

Enako meni Roman Jerala. »Nikakršnega vsebinskega razloga ni, da ne bi bilo kombinirano cepivo učinkovito in varno tudi za osnovno cepljenje ali za tiste, ki so se v preteklosti okužili, vendar se še niso cepili,« je prepričan vodja odseka za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu v Ljubljani. »Edini razlog je, da nova cepiva niso registrirana za takšen namen. Sicer je to v rokah odločevalcev, ampak zdi se mi primerno, da bi dovolili tudi osnovno cepljenje z njimi, če oseba podpiše, da se cepi na lastno odgovornost.«

V Sloveniji so prejšnji teden začeli cepljenje s cepivoma Pfizerja in Moderne, ki sta prilagojena različici omikron BA.1. Čez nekaj tednov naj bi prispela prva pošiljka odmerkov cepiv istih proizvajalcev, ki sta prilagojeni danes prevladujočima različicama BA.4 in BA.5. Posvetovalna skupina za cepljenje pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje ni podala posebnih navodil za uporabo teh cepiv. Skupino vodi Bojana Beović. Infektologinja ima drugačno mnenje kot Mina in Jerala.

Beovićeva: Bistveno pomembnejši so poživitveni odmerki

»Novi cepivi so testirali na imunogenost in različico omikrona BA.1, preverili so tudi varnost kot poživitveni odmerek in jih tako tudi registrirali. Za uporabo kot osnovno cepivo bi morali opraviti posebne raziskave, možne so razlike, ne vemo pa, kakšne,« je Dnevniku odgovorila Bojana Beović. Po njenem prepričanju najbrž ne bi bilo nič narobe, če bi se s posodobljenimi cepivi cepili necepljeni, a obenem dvomi, da bo posvetovalna skupina predlagala cepljenje na lastno odgovornost, s podpisom posebne izjave. »Morda bomo v kratkem izvedeli več in bo na voljo tudi ta možnost,« je dodala. »V Evropski uniji so bistveno pomembnejši poživitveni odmerki, ker je večina prebivalstva, predvsem najbolj rizične skupine, cepljena. Mogoče je tudi to razlog, da v študijo niso vključili necepljenih.«

V Sloveniji je prvi poživitveni odmerek prejela manj kot tretjina prebivalstva, po drugega je doslej šlo manj kot 15 tisoč ljudi. V tem tednu je prispelo 100.800 odmerkov Pfizerjevega cepiva, ki je prilagojeno prvotni različici koronavirusa in podrazličicama omikrona BA.4 in BA.5, je poročala STA. Prvih 8460 odmerkov bo NIJZ danes dostavil 27 cepilnim centrom, ki so oddali naročilo za cepivo.