Interventni zakon, s katerim bo ministrstvo za okolje, podnebje in energijo reševalo likvidnostne težave termodivizije skupine Holding Slovenske elektrarne (HSE) in mora biti spisan in sprejet do konca leta, je v javnosti dvignil veliko prahu. »Vrag je vzel šalo,« je priznal minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer, ki se je udeležil izredne seje mestnih svetnikov Velenja in svetnikov občine Šoštanj. K temu je dodal, da se tudi sam zaveda, da gre za perspektivo ogromnega števila ljudi in da je v igri veliko interesov. »A fokus mora biti samo eden. In to na pravičnem prehodu, čeprav je to zelo opevana beseda,« je še dejal Kumer, ki je za interventni zakon, ki da je nujen, izvedel 3. septembra, ko ni bil napisan še niti en sam člen.
Zato je šla prenekatera druga prioriteta začasno na stran. »Postopki, ki so se začeli, so nepovratni, saj si nihče ne želi insolvenčnih postopkov za Termoelektrarno Šoštanj (TEŠ) in Premogovnik Velenje (PV). Tudi zato, ker je TEŠ edini vir ogrevanja za 35.000 ljudi v Šaleški dolini,« je dejal Kumer. In še, da so ga prepričali, da je interventni zakon potreben, da bodo prišli do dveh drugih, s katerima bodo v naslednjih dveh letih zagotovili tako financiranje kot ogrevanje te doline.
Vsebine interventnega zakona za zdaj ne pozna še nihče, saj je še v nastajanju. Prav to najbolj skrbi in bega lokalno skupnost. »Danes tukaj nisem le kot župan, pač pa tudi kot nacionalni koordinator za pravičen prehod. Glede na vse, kar se dogaja – in to lahko potrdi tudi minister Bojan Kumer – pa sem že napovedal, da bom odstopil, če bodo šle razmere v smer, ki ne bo pravična za ljudi, s katerimi sobivamo,« je dejal šoštanjski župan Boris Goličnik.
Da v tem trenutku ne podpira interventnega zakona, saj o njem nima dovolj informacij, je poudaril tudi velenjski župan Peter Dermol, ki je spomnil, da bo tudi sam vedno zagovarjal stališče do pravičnega prehoda.
»A tu živeči ne bomo nosili bremena izstopa. Če nekdo zmanjšuje količine premoga in moramo mi nositi posledice tega, to ni več pravičen prehod in smo z njim končali,« je poudaril Peter Dermol in dodal, da se ne nazadnje na položnicah občanov odražajo višje cene premoga in emisijskih kuponov. Nekorektno pa je, da se gnojnica iz vse Slovenije vedno zliva po Šaleški dolini, ko je govor o toplotni energiji in elektriki.
»Toplotna energija ni grdi raček. Dejstvo je, da moramo imeti zagotovljen način ogrevanja. In kadar je govor o energetiki v naši dolini, iskreno povem, da zaupam zelo malo ljudem,« je še pristavil Peter Dermol. Minister Bojan Kumer je bil kratek: »Mene so prepričali, da če želimo pravičen prehod, je interventni zakon nujno potreben. Zato, da v nadaljevanju pridemo do dveh drugih zakonov, zakona o postopnem zapiranju PV in zakona o prestrukturiranju te regije.«
Denarja je dovolj, izziv ga bo počrpati in porabiti
Izredne seje se je udeležil tudi minister za gospodarstvo Matjaž Han. »Bom iskren. Popravnega izpita v tej dolini nimamo. K meni so prihajali razni strokovnjaki, ki so me hoteli podučiti, kaj vse je treba postoriti, da bo boljše. Pa smo po nekaj letih pred še hujšimi težavami. Danes govorimo o prihodnosti te doline. Ob tem je skrb zbujajoče, da to, kar dela EU, ne daje dobrih rezultatov. Fino je govoriti o električnih avtomobilih, ki si jih lahko privoščijo samo menedžerji,« je dejal Han in obljubil, da bodo poleg 68 milijonov evrov, ki so namenjeni savinjsko-šaleški regiji, iskali še druga sredstva, tudi kohezijska, da bo prihodnost v tej premogovni regiji ostala svetla. »Sam se bom boril, da bodo v Šaleški dolini in tudi v Zasavju ustvarjena nova delovna mesta, ki bodo slonela tudi na tradiciji. Res pa nimamo veliko časa, zato je nujno, da se poenotimo in da tu političnih točk ne nabiramo,« je še dejal Han.
Zelo jasen je bil minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek. »Premogovnim regijam je namenjenih 240 milijonov evrov. In ne, prestrukturiranje se ne bo začelo zdaj, ampak v obeh regijah poteka že dve leti in se bo s sprejetjem zakona nadaljevalo. Ta trenutek imamo že za 80 milijonov evrov odločitev o podpori konkretnim projektom. Tri občine so upravičene do 186 milijonov evrov za različne programe, pomoč podjetjem, pomoč pri prekvalifikaciji delovne sile in za renovacijo prenove daljinskega ogrevanja. Teh 186 milijonov bo torej konec leta že v pogonu. Sam pa bom vztrajal, da se bo pravičen prehod nadaljeval tudi v naslednji finančni perspektivi in bo na voljo še več denarja. A velik izziv bo, vsaj zame, kako do konca leta 2027 absorbirati denar – čez palec, gre za 200 milijonov evrov – in to tudi porabiti,« je dejal Jevšek in zagotovil, da so na ministrstvu na to pripravljeni.
V nadaljevanju so posamezni svetniki opozarjali predvsem na pretekle napake, ki so se dogajale tako v TEŠ kot v PV in so pripeljale do točke, ko povratka za rešitev obeh družb ni videti. »Vse vlade so se spotikale ob šaleško energetiko,« smo slišali. Padali pa so tudi očitki o neumnosti zelenega prehoda, ki se trenutno kaže v Nemčiji, kjer se je že izkazalo, da samo sonce in veter nista dovolj.
