Termoelektrarna Šoštanj (TEŠ) je na robu likvidnosti in kupovanje bistveno dražjega energenta bi jo lahko spravilo v hude poslovne težave.
Te dni se v prah sesuvata obe ključni domnevi, na podlagi katerih je bila sprejeta odločitev o gradnji 600-megavatnega bloka TEŠ: pred slabim poldrugim desetletjem so namreč vodilni v šaleški dolini z generalnim direktorjem TEŠ Urošem Rotnikom in direktorjem premogovnika Velenje Milanom Medvedom na čelu neutrudno zatrjevali ne samo, da je premoga pod Velenjem dovolj za delovanje tako zmogljive termoelektrarne, temveč da ga je mogoče izkopati za 2,25 evra za gigadžul. Nič od tega ne drži.
TEŠ od leta 2015 Premogovniku Velenje za gigadžul premoga plačuje 2,75 evra. Že z novembrom naj bi TEŠ za gigadžul premogovniku plačeval 4,75 evra. Hkrati naj to ne bi bila zadnja načrtovana podražitev; v prihodnjih mesecih naj bi se današnja cena podvojila, TEŠ naj bi za lignit plačeval 5,3 evra. S tem naj bi TEŠ rešil svojo sestrsko družbo pred bankrotom. Premogovnik je lani ustvaril 94,5 milijona evrov prihodkov iz poslovanja, dobro desetino manj kot leto prej, in leto končal s 36 milijoni evrov izgube. Ker je njegova edina stranka šoštanjska termoelektrarna, je vzrok težav jasen: prenizka cena lignita.
TEŠ je medtem že konec leta 2020 postal insolventen, nato pa lani prvič po osmih letih vendarle posloval z dobičkom, zahvaljujoč 261-milijonski poravnavi z General Electric. TEŠ je leto končal s 7,1 milijona evrov dobička.
Z vsakim nakopanim gigadžulom ustvarijo minus
Račun je že pred časom razkril direktor premogovnika Janez Rošer. »Z vsakim prodanim gigadžulom imamo približno 3,05 evra stroškov, kar pomeni, da z vsakim prodanim gigadžulom ustvarimo minus,« je pred časom dejal za Dnevnikov Objektiv. Iz matične družbe Holding Slovenske elektrarne (HSE) so v minulih dneh za medije večkrat potrdili, da načrtujejo dokapitalizacijo Premogovnika Velenje in dvig prodajne cene premoga.
V Premogovniku Velenje so na naša novinarska vprašanja o novi predlagani ceni lignita odgovorili le, da je cena določena z dolgoročno tripartitno pogodbo med HSE, TEŠ in Premogovnikom Velenje. »Zaradi drastičnega povišanja cen vseh surovin, energentov, z lastnikom HSE potekajo aktivnosti tudi v zvezi s povišanjem cene. Ker dogovori še potekajo, vam več informacij v tem trenutku ne moremo dati,« so zapisali.
Sprememba poroštvenega zakona
Zgolj sprememba tripartitne pogodbe gotovo ne bo dovolj. Cena premoga je namreč določena v zakonu o poroštvu za projekt TEŠ 6. To je zahtevala Evropska investicijska banka (EIB), ki je leta 2012 dala posojilo za ta projekt. Na podlagi zagotovil, da je cena 2,25 evra na gigadžul vzdržna, je državni zbor leta 2012 (v času druge vlade Janeza Janše) sprejel poroštveni zakon, ki predvideva, da bo država jamčila za posojilo pri EIB pod pogojem, da cena projekta TEŠ 6 ne bo presegla 1,3 milijarde evrov in da bo najvišja cena premoga, ki jo bo TEŠ plačeval premogovniku, 2,25 evra. Že leta 2015, v času vlade Mira Cerarja, je bilo jasno, da je ta cena povsem nerealna. Tedaj je bila cena prvič spremenjena – in tudi popravljena v zakonu o poroštvu, ki ga je moral potrditi državni zbor.
Ob tem je v zadnjih dneh vse bolj jasno tudi to, da v Premogovniku Velenje nakopljejo bistveno premalo premoga, da bi lahko TEŠ 6 deloval ob polni moči in proizvajal toliko elektrike, kolikor jo lahko. To bo znižalo načrtovane prihodke te družbe. Težave velenjskega premogovnika sta poglobila dva stebrna udara v juliju in septembru. Sanacija rovov bo izkopavanje premoga še upočasnila. »Trenutno je realizacija oktobrskega plana proizvodnje za približno 4150 ton nižja, glede na letni načrt pa je bilo izkopanega približno 26.500 ton premoga več, kar znaša približno 2,1 milijona ton izkopanega premoga v letošnjem letu. Konec minulega tedna je bilo na deponiji približno 180.000 ton premoga. Če bi prišlo do neobratovanja Premogovnika Velenje, bi se te zaloge porabile v približno 18 dneh,« so povedali v družbi.
Prevelik blok
Če bi v Premogovniku Velenje zmogli nakopati dovolj lignita, da bi tako blok 5 kot 6 TEŠ lahko delovala z vsaj 95 odstotki svoje moči, bi lahko proizvedla 1738 gigavatnih ur električne energije. »V Sloveniji bi bili uvozno neodvisni,« je pred dnevi poudaril generalni direktor družbe Eles Aleksander Mervar. A blok 6 bo zaradi pomanjkanja premoga proizvedel le 678 gigavatnih ur oziroma 39 odstotkov tega, kar bi lahko, je prepričan Mervar. Že od leta 2009 je opozarjal, da premoga pod Velenjem ni dovolj, zato ni smiselno zgraditi 600-megavatnega bloka, za kakršnega so se odločili v Šoštanju, temveč manjšega. Pomanjkanje premoga je prav tako ključni razlog, da TEŠ 6 trenutno miruje. Na tak način namreč na deponiji premogovnika kopičijo zaloge lignita za zimske mesece, medtem pa TEŠ elektriko kupuje na trgu.
