Pred preiskovalno komisijo, ki preiskuje nedopustno politično vmešavanje v delo policije in drugih pristojnih državnih organov, sta sedla nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar in nekdanji v. d. generalnega direktorja policije Boštjan Lindav. Na seji, ki jo je DZ odredil februarja, in je bila sprva sklicana v začetku julija in nato preložena na danes, skušajo ugotoviti, ali so se člani tretje vlade Janeza Janše in sedanje vlade Roberta Goloba politično vmešavali v konkretne predkazenske in druge postopke in pri tem nedopustno vplivali na delo slovenske policije.

Bobnar: Nisem »praskala po steni za to pozicijo« 

Pred člane preiskovalne komisije je ob 14. uri prva sedla Tatjana Bobnar, ki je uvodoma povedala, da vabila na sejo sploh ni prejela. »Vabljen je bil samo moj pooblaščenec, verjetno pa ni on tisti, od katerega želite izjavo. Zato sem vseeno prišla, da povem, kar imam povedati, da ne bi bilo zlonamernih natolcevanj, da se izogibam ali da ne želim sodelovati,« je poudarila. Pojasnila je, da je pred komisijo doslej že večkrat pričala, med drugim o kaznovanju dijakov, policijskem zaplinjanju Ljubljane na protestih v času vlade Janeza Janše in o padcu zaupanja v policijo. Izpostavila je, da je v času njenega vodenje policije ta uživala visoko zaupanje javnosti, ki pa je kasneje v času covida-19 strmoglavilo. »Verjela sem, da je prišel drugačen čas, čas drugačne politike,« je povedala o času, ko se je oblikovala nova vlada Roberta Goloba.  

Kot je pričala, se je z Robertom Golobom sestala sredi lanskega maja. »Nisem bila članica stranke, čeprav so mi pred tem ponujali celo podpredsedniško mesto, ker bi naj imeli neke kadrovske težave, kar sem zavrnila, ker sem želela obdržati svojo strokovno vlogo,« je pojasnila in nadaljevala, da ji je predsednik vlade na sestanku povedal, da se glede vodenja ministrstva za notranje zadeve odloča med njo in Marjanom Šarcem. Povedal naj bi ji, da ima veliko podpornikov, a tudi precej kritikov. Med slednjimi bi naj bila tudi generalna sekretarka Gibanja Svoboda Vesna Vukovič, česar Bobnarjeva ne razume, saj da se ne poznata. »Golob mi je rekel, da če človek ne opravi svoje naloge, ga 'vrže čez ramo in niti ne pogleda več', kar se lahko zgodi tudi z mano,« je dejala in dodala, da mu je na to odgovorila, da za to pozicijo »ne praska po steni«. »Povedala sem mu, kaj so moji cilji, in sicer da se odpravi škodljive posledice in se se povrne zaupanje v delo policije, da se bom ljudem opravičila ter da se glede na pripombe civilne družbe zastavi pravo migracijsko politiko,« je naštevala. »Povedala sem mu, da če se bo odločil in na ministrstvo pripeljal kadre iz LMŠ, potem naj o meni ne razmišljajo na kakršenkoli način in da bom raje ostala v Tacnu,« je dejala in pojasnila, da ima iz zelo neprijetne izkušnje z Damirjem Črnčecem.

V nadaljevanju govora pred parlamentarno komisijo se je kronološko sprehodila skozi obdobje svojega ministrovanja. Kot je povedala, je tik pred prisego vlade Golob izrazil namero na samem govoriti z Boštjanom Lindavom, čemur je nasprotovala. Ko so se dobili na skupnem sestanku, je predsednik vlade zahteval, naj pozoveta evropsko tožilstvo, da čim prej zaključi preiskavo Darka Muženiča, na kar mu je Bobnarjeva odgovorila, da to ni v njuni pristojnosti. »Rekel je, da je treba nekaj narediti z 'onim dol', pri čemer sva z Lindavom vedela, da govori o Evgenu Govekarju, direktorju novogoriške policijske uprave,« je dejala. Kot je dejala, so se pritiski nanjo pričeli v začetku novembra, ko je prejela SMS sporočilo Vukovičeve, ki jo je spraševala, ali je sploh smotrno raztrgane plakate Gibanja Svoboda prijaviti na PU Nova Gorica »glede na to, kdo je tam direktor«. Nekaj dni kasneje jo je kontaktiral premier, ki ji je dejal, da se morata pogovoriti, ker je »zaskrbljen glede kadrovske politike v policiji« in »da mu nič ni všeč«. »Ker sem do takrat že spoznala njegov način komunikacije, sem vedela, da je to neke vrste svarilo,« je povedala Bobnarjeva. Ko sta se nekaj dni kasneje sestala, jo je obvestil, da Boštjan Lindav ni opravil naloge glede »čiščenja policije« in da gre pri tem za izdajo, ker je ob sebi obdržal določene ljudi. 

Sledila je interpelacija, po kateri so se, tako Bobnarjeva, začeli pojavljati namigi o poskusih njenega rušenja s položaja ministrice. Sredi meseca jo je poklical Miloš Milović, ki je zahteval zaposlitev določene osebe, za katero zaposlitev policija ni podala soglasja. »Rekla sem, da ne dopuščam takšnih klicev in da je to kadrovska korupcija, ki je nedopustna,« je povedala. V nadaljevanju se je zapletlo, ker je bilo s seje vlade umaknjeno imenovanje Slavka Koroša za generalnega direktorja Direktorata za policijo. »Ko sem predsednika vlade vprašala o tem, mi je rekel, da ne ve, kdo je on, in da bom imela na tem položaju nekoga drugega. Potem je rekel, da moram zamenjati Martina Jazbeca, direktorja Uprave za policijske specialnosti,« je razložila. Nesoglasja so nastajala tudi glede predloga reorganizacije policije na način, kakršen je bil v veljavi pred vlado Janeza Janše. 

Ko sta se s predsednikom vlade sestala konec novembra, je bilo v središču poslansko vprašanje Žana Mahniča o varovanju premierja. »Prepričan je bil, da sva to vprašanje Mahniču lansirala midva z Lindavom, kar absolutno ne drži. Rekel je, da je stvar sedaj prešla na osebni nivo, saj da je glede varnosti svoje družine pripravljen storiti vse,« je nadaljevala Bobnarjeva. Predsednik vlade ji je takrat povedal, da je zaupanje porušeno, na kar mu je odgovorila, da če on ne zaupa njej, tudi ona ne zaupa njemu. »Rekel je, da si lahko povrnem zaupanje, če nekdo izgubi službo, in sicer Martin Jazbec. Povedala sem mu, da si na tak način ne bom kupovala zaupanja,« je še povedala nekdanja ministrica, ki je v naslednjih dneh spisala odstopno izjavo in je od letošnjega februarja svetovalka predsednice republike Nataše Pirc Musar. 

Začelo se je z Golobovim varovanjem

Spomnimo: lani jeseni je močno odmevala odločitev premierja Roberta Goloba, da ga bodo varovali izbrani policisti, ki so bili za to nalogo premeščeni neposredno na vlado. Kot smo takrat pisali, so poslanci od Goloba zahtevali pojasnila glede informacij, da je idejni vodja premestitve skupine policistov njegov sporni svetovalec Miloš Njegoslav Milović. Boštjan Lindav, ki je takrat kot v. d. vodil policijo, in tedanja notranja ministrica Tatjana Bobnar sta bila zgolj postavljena pred dejstvo glede Golobovega varovanja, kar je bilo razumljeno kot nezaupnica predsednika vlade vodstvu policije in MNZ. 

V naslednjih tednih so se zadeve zaostrile, ko je Golob nasprotoval imenovanju Lindava na čelo policije za poln mandat in s tem ni sledil predlogu Bobnarjeve. Neuradno se je takrat govorilo o tem, da je premierja zmotilo, da je vodstvo policije premalo dejavno pri »čiščenju« policije po koncu vlade Janeza Janše. Bobnarjeva je navedbe komentirala z besedami, da se mora politika končati pred vrati generalnega direktorja policije, Golob pa je od Lindava zahteval pojasnila o tem, kdo in kdaj je v času mandata te vlade izvajal politični pritisk nanj osebno ali na policijo in njene predstavnike.

Lanskega 7. decembra je nato predsednik vlade prejel dve pismi: v enem ga je Tatjana Bobnar obveščala, da odstopa, v drugem pa je bilo Lindavovo poročilo. »Tvoja odločitev, da mojemu predlogu za imenovanje Boštjana Lindava ​na mesto generalnega direktorja policije za polni mandat ne slediš, je brez primere v zgodovini policije in po mojem mnenju predstavlja oviro za učinkovit razvoj sistema,« je zapisala Bobnarjeva, Lindavovo poročilo, v katerem so bila tudi konkretna imena, pa je bilo sprva označeno kot tajno.

Predstavniki vlade so na podlagi poročila ocenili, da se politika ni vmešavala v delo policije. Bobnarjeva je pritiske naznanila tožilstvu in protikorupcijski komisiji. 

Lindav s tožbo nad imenovanje novega šefa policije

Na mestu vodje notranjega ministrstva jo je nasledil Boštjan Poklukar, ki je s položaja v. d. generalnega direktorja policije razrešil Lindava in predlagal Senada Jušića, ki je nato prevzel vodenje policije s polnim mandatom. Lindav je v začetku tega meseca vložil tožbo, s katero izpodbija zbirni postopek za generalnega direktorja policije in imenovanje Senada Jušića na ta položaj, saj da izbirni postopek ni potekal v skladu s predpisi in da Jušić ne izpolnjuje pogojev za generalnega direktorja policije.

Da se bo Boštjan Lindav seje udeležil, je po navedbah STA potrdil njegov zagovornik Gregor Verbajs, medtem ko zagovornik Tatjane Bobnar Luka Švab njene udeležbe še ni mogel potrditi. Preiskovalna komisija po informacijah STA sicer ni prejela nobenih opravičil o zadržanosti. Seja se bo pričela ob 14. uri.