Organizacijski komite Planica je 80 odstotkov proračuna (12,5 milijona evrov), ki sicer znaša 16 milijonov evrov, pokril z denarjem, ki ga je prejel od Mednarodne smučarske zveze (Fis), preostali del so sredstva države (1,6 milijona, kolikor stane najem objektov), lokalne skupnosti in vstopnine. Glede na vložek Fisa mora biti prvenstvo organizirano brezhibno in vse tekme izpeljane, saj vsaka odpoved pomeni »penale«. Zgolj zavarovanje za primer odpovedi je Planico stalo milijon evrov. Prioriteta je torej izpeljati vse tekme.

»Prvi cilj je bila organizacija prvenstva, drugi priprava tekmovališč, tretji skrb za športnike, za katere smo na podelitvi kolajn pripravili celo sobico za mejkap, in novinarje. Za ta del dobivam le pohvale,« pravi predsednik Smučarske zveze Slovenije (SZS) in organizacijskega odbora Enzo Smrekar. Druga plat pa je obisk prvenstva, ki ga nihče ne more pohvaliti: »Na začetku so bile rezervacije izjemno dobre, a sprejemam odločitev ljudi, da je predrago, čeprav so cene primerljive z drugimi prizorišči. Ni enega vzroka za skromnejši obisk predvsem dnevnih obiskovalcev iz Avstrije, Italije in Slovenije. Kar zadeva Slovenijo, bomo morali narediti analizo, ali je problem le cena vstopnice, saj vam ne upam povedati, kolikšno je zanimanje za finale svetovnega pokala na letalnici, čeprav je cena vstopnice 35 evrov, torej dva evra več kot za svetovno prvenstvo. Norvežani pravijo, da jim ni uspelo najti lokacije, na kateri bi postavili tradicionalno norveško vas, in da so tekmovališča preveč oddaljena od krajev, kjer živijo in se zabavajo. Na cene namestitev, hrane in pijače pa nismo imeli vpliva,« našteva Smrekar. Priznava, da je bila morda tudi prošnja, da se prestavijo počitnice, dvorezni meč: »Namen te prošnje je bil, da bi slovenska ekonomija dvakrat prodala hotele.«

Kdo bo pokril izgubo?

Zdaj je tudi Smrekarju jasno, da bo obiskovalcev na prizorišču v najboljšem primeru od 70.000 do 80.000, kar je veliko manj od pričakovanj. Ker so stroški zaradi inflacije in višjih cen energentov naraščali, so prireditelji že pred prvenstvom za polovico zmanjšali velikost tribun na smučarskih skokih, ki pa so še vedno prazne. Smrekar je že napovedal, da bo stroške skušal znižati tudi v pogajanjih z dobavitelji, saj so zaradi manjšega obiska nižji stroški za prevoze, varnost, prehrano ... »Edina, ki bo imela zaradi tega težave, je Smučarska zveza Slovenije. Če se bo na koncu pokazala izguba, se bomo s tem spopadli sami na SZS, vendar to ne bo nič novega. Zaradi epidemije covida-19 smo morali leta 2020 prestaviti svetovno prvenstvo v poletih v Planici – tedaj je bilo za milijon evrov stroškov, a smo jih pokrili. Zaradi morebitne izgube na letošnjem SP ne bo potrebna pomoč vlade ali lokalne skupnosti. Ocenjujem, da bomo vse skupaj končali s pozitivno ničlo, nič pa ne bo ostalo za pomoč športu. Ves presežek bi namreč namenili športnim panogam. Nadejali smo se, da nam bo ostalo pol milijona evrov. Delali smo z dobrim namenom, prevzemam vso odgovornost. Obenem se učimo. Ljudi moramo razumeti tudi takrat, ko niso zadovoljni z našimi odločitvami. Vsak Slovenec se počuti povezan s Planico in prav je, da jo komentira v dobrem in slabem,« je bil jasen Smrekar.

Odlična organizacija in televizijska gledanost

Francoz Michel Vion, generalni sekretar Fisa in nekdanji alpski smučar, je danesj v pogovoru z nami izpostavil odlično organizacijo tekmovanja. »Prireditev je s stališča športa in televizijskih prenosov popolna. Seveda smo pričakovali več gledalcev, zato smo malo razočarani. Očitno Slovence bolj zanimajo smučarski poleti kot svetovno prvenstvo v klasičnih disciplinah. Pripravljamo delovno skupino z ukrepi za naslednja svetovna prvenstva, da bi bilo vsaj med 60 in 70 odstotkov gledalcev iz države gostiteljice. Slovenija je z otvoritveno slovesnostjo, podelitvijo kolajn in koncerti postavila nove standarde,« je menil Michel Vion, ki je zadovoljen z gledanostjo po televiziji.

»V prvem tednu tekmovanj v Planici je bila gledanost tekem v Nemčiji in Skandinaviji odlična. V Nemčiji, ki je za nas najpomembnejši trg, je dosegla 150 odstotkov celotnega svetovnega prvenstva v alpskem smučanju v Meribelu in Courchevelu. Gledanost je povezana tudi z uspehi športnikov,« je dodal podpredsednik podjetja Infront Stefan Krause, ki nima podatkov o gledanosti v Sloveniji.

Tekmovalci pogrešajo gledalce

Medtem ko si je tekme v smučarskem teku in nordijski kombinaciji v Planici ogledalo rekordno število gledalcev, so razočarani smučarski skakalci in skakalke. Le redki so gledalci, ki si ogledajo vsa tekmovanja. S smučarskega teka ne gredo na smučarske skoke in obrnjeno. Najboljši slovenski skakalec Anže Lanišek je pripomnil: »Malo čudno je doma osvojiti kolajno, ko ni veliko gledalcev. Najbolj pomembno in zelo lepo pa je, da lahko domačim takoj skočim v objem.« »Na tekmah na Ljubnem je bilo več gledalcev kot v Planici, zato ne bom skrivala razočaranja,« je bila neposredna slovenska skakalka Ema Klinec. Vodilna skakalka svetovnega pokala, Avstrijka Eva Pinkelnig, pa je dodala: »Na prvi tekmi na srednji skakalnici sem se počutila kot na tekmi avstrijskega pokala. Upam, da bo organizator naredil vse potrebno, da bo več gledalcev vsaj na tekmah moških.« »Ženske smo vajene skakati pred malo gledalci, zato nisem razočarana, sem jih pa na tekmi mešanih ekip dobro slišala,« je dodala Norvežanka Anna Odine Stroem. V tem tednu, ko bodo tri tekme na veliki skakalnici, kjer so med favoriti Slovenci in Slovenke, ne le prireditelji, ampak tudi športniki pričakujejo boljši obisk domačih navijačev. »Konec marca bo Planica s poleti prizorišče nacionalnega praznika. Toda večjo podporo si želimo tudi med svetovnim prvenstvom, saj so naši tekmovalci v ožjem krogu kandidatov za kolajne na veliki skakalnici,« pa sporoča vodja panoge za smučarski tek in nordijsko kombinacijo pri SZS Gorazd Pogorelčnik.