V predoru pod Ljubljanskim gradom pa je premiero doživela predstava Pred vrati postave v režiji člana Kraljev ulic Tomaža Goloba - Taubija, ki je nastala v Šentjakobskem gledališču v koprodukciji z društvom Kralji ulice in KUD pozitiv DIC.
Svetovni dan duševnega zdravja vsako leto zaznamujemo 10. oktobra in je namenjen ozaveščanju o pomenu duševnega zdravja za dobrobit posameznika in družbe, so zapisali na ministrstvu za zdravje. Menijo, da je letošnji dan priložnost, da izboljšamo znanje, okrepimo opolnomočenost in spodbudimo ukrepe. Spomnili so, da je vlada letošnje leto razglasila za slovensko leto duševnega zdravja.
Univerzalna človekova pravica na področju duševnega zdravja vključuje razpoložljivo, dostopno, sprejemljivo in kakovostno oskrbo, zato krepijo organizacijske oblike na primarni ravni zdravstvenega varstva ter razvijajo mrežo centrov za duševno zdravje odraslih in centrov za duševno zdravje otrok in mladostnikov.
V letu 2024 pa na ministrstvu načrtujejo vpeljavo sistema vrstniške pomoči na področju duševnega zdravja in začetek projekta z naslovom Razvoj programov duševnega zdravja za otroke, mladostnike in mlajše odrasle v okviru načrta za okrevanje in odpornost. Dodali so, da pripravljajo zakon o duševnem zdravju ter zakon, ki bo uredil področje psihoterapije.
Da brez duševnega zdravja ni zdravja, poudarjajo tudi v Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zvezi strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije (Zbornica - Zveza). Letošnji slogan izpostavlja, da ima vsak posameznik pravico, da se dobro počuti, živi kakovostno in je zdrav, so zapisali.
Dodali so, da imajo medicinske sestre pomembno vlogo pri skrbi za duševno zdravje. Predsednik sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v psihiatriji pri Zbornici - Zvezi Aljoša Lapanja je spomnil, da je dolžnost medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov, da osebam s težavami v duševnem zdravju znajo in zmorejo brez predsodkov, humano, empatično in strokovno izvajati vse aktivnosti zdravstvene nege.
Iz Varstveno delovnega centra Tončke Hočevar pa so sporočili, da je duševno zdravje sestavni del celostnega zdravja in blaginje vsakega posameznika. »Duševno zdravje je ključno za splošno kakovost življenja naših uporabnikov. V centru jim nudimo celostno, holistično in individualno obravnavo,« so zapisali v sporočilu za javnost.
Ob svetovnem dnevu duševnega zdravja v Sloveniji potekajo številni dogodki. V Slovenskem združenju za duševno zdravje Šent ob 30-letnici pripravljajo prireditev, kjer bo imela nagovor predsednica republike Nataša Pirc Musar. Dogodke med drugim pripravljajo tudi Slovenska nacionalna zveza za duševno zdravje v športu, Zveza prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje, Kinodvor in novomeška enota Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).
Raziskava: Večini Evropejcev duševno zdravje enako pomembno kot telesno zdravje
Veliki večini Evropejcev, 89 odstotkov, se zdi spodbujanje duševnega zdravja enako pomembno kot spodbujanje telesnega zdravja, je razvidno iz raziskave Eurobarometer ob svetovnem dnevu duševnega zdravja. Je pa več kot polovica vprašanih mnenja, da so osebe z duševnimi težavami deležne slabše oskrbe kot osebe s težavami s telesnim zdravjem.
V raziskavi Eurobarometer se 56 odstotkov vprašanih popolnoma strinja, da je duševno zdravje enako pomembno kot telesno zdravje, 33 odstotkov pa se jih s tem delno strinja. V Sloveniji se s tem delno oz. popolnoma strinja 92 odstotkov vprašanih, še 58 odstotkov jih je mnenja, da se oseb z duševnimi težavami ne obravnava enako kot oseb s težavami s telesnim zdravjem.
V EU se je v zadnjem letu 46 odstotkov prebivalcev soočilo s čustveno ali duševno stisko, med drugim z depresijo in utesnjenostjo, pri čemer jih več kot polovica ni bila deležna strokovne pomoči. To po oceni Bruslja kaže na to, da si je na ravni EU ključno še naprej prizadevati za dobro duševno zdravje.
V Sloveniji se je v zadnjem letu 41 odstotkov vprašanih soočilo s kakšno obliko duševne stiske, pomoči ni prejelo 61 odstotkov vprašanih.
Najpomembnejši dejavnik za dobro duševno zdravje so po oceni 60 odstotkov vprašanih življenjske razmere, sledi jim finančna varnost s 53 odstotki. Podobno je v Sloveniji, kjer so prav tako prepričani, da so najpomembnejši dejavnik za dobro duševno zdravje življenjske razmere, takega mnenja je 62 odstotkov vprašanih. Sledita fizična aktivnost z 61 odstotki in finančna varnost z 59 odstotki.
Približno tretjina Evropejcev meni, da k dobremu duševnemu zdravju ključno prispevajo stik z naravo in zelenimi površinami, spalne navade, telesna dejavnost in družabni stiki. Na drugi strani pa ima lahko negativen vpliv na duševno zdravje mladih po oceni velike večine uporaba družbenih omrežij.
Ob tem je 62 odstotkov vprašanih v EU oz. 59 odstotkov v Sloveniji priznalo, da je precej oz. do neke mere na njihovo duševno zdravje vplivalo nedavno dogajanje v svetu, med drugim ruska agresija na Ukrajino, podnebne spremembe, pandemija covida-19 in vse višji življenjski stroški.
