Svetina je ob robu sredinega posveta o vprašanju evtanazije, ki ga je soorganizirala Zdravniška zbornica Slovenije, opozoril tudi na morebitno spornost predloga zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja zaradi diskriminacije oseb s težavami v duševnem zdravju. »Tako, kot jih je predvidel predlagatelj, da te osebe niso vključene, je to sporno,« meni varuh. Dodal je, da se bodo te osebe lahko obrnile na ustavno sodišče ali na evropsko sodišče za človekove pravice. »Se pravi, da lahko varovalke kljub dobrim namenom začnejo odpadati,« je dejal.

Resen, tehten dialog

Povedal je tudi, da kot varuh človekovih pravic ni bil vključen v pripravo zakona. »Opozarjam, da predlogi, ki nosijo tako veliko odgovornost, terjajo resen, tehten, strokoven in tudi analitično podkrepljen dialog,« je spomnil. Dodal je, da Varuh kot institucija ni strokovno-zdravstveno usposobljen, da bi lahko opravljal nadzor, kot so si zamislili predlagatelji zakona.

Zagovorniki pomoči pri prostovoljnem končanju življenja pogosto izhajajo iz pravice do dostojanstva, najpogostejši argument nasprotnikov predloga zakona pa je pravica do življenja. »Vprašanje je, ali sta to res dve človekovi pravici, to je treba najprej ugotoviti,« je dejal Svetina. »O takih težkih temah, ki razdvajajo ljudi, ne smemo razpravljati čustveno, ampak moramo tehtati, ali so to res človekove pravice ali je to samo moja pravica,« je opozoril.

Vprašanje končanja življenja je po njegovih besedah »zelo spolzko področje«. Meni, da bo tu potrebno veliko čustvene distance in strokovnega odločanja različnih strok ter osvetlitev teme z različnih vidikov. Dejal je, da je treba različne vidike združiti in upoštevati tudi etiko, pravo in družbeno skrb za ljudi. »To so vprašanja, ki jih ne moremo obesiti le na eno stroko ali znanost ali celo na dobro voljo,« je spomnil.

Bolj družbeno kot zdravstveno vprašanje

Podporniki zakona trdijo, da gre pri vprašanju prostovoljnega končanja življenja bolj za družbeno kot medicinsko vprašanje. Svetina se strinja, da gre za družbeno vprašanje, ampak ker pri postopkih končanja življenja aktivno sodeluje medicinska stroka, je to tudi medicinsko vprašanje. »Tako da si ne moremo zatiskati oči in prenašati odgovornosti na nekoga drugega,« meni.

Če se bo v prihodnosti družbena klima spremenila in bodo ocenili, da je pomoč pri končanju življenja posegla v človeško življenje, bodo za dejanja odgovarjali tisti, ki so postopek izvedli in ne predlagatelji zakona, je še povedal Svetina.

Pobudniki predloga zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja so sicer zbrali zakonsko zahtevanih 5000 podpisov volivcev in volivk, ki so potrebni za njegovo vložitev v parlamentarni postopek.