Ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan je v odzivu za STA izrazila zadovoljstvo glede presoje Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) v primeru Igorja Bavčarja. Sodišča mu niso kršila pravic v kazenskem postopku, sodniška argumentacija v obsodilni sodbi zaradi pranja denarja pa je bila ustrezna in konvencijsko skladna, meni.

Hkrati pa je ESČP presodilo, da je skupni učinek izjav takratnega pravosodnega ministra Gorana Klemenčiča in predsednika vlade Mira Cerarja v času kazenskega postopka zoper Bavčarja pomenil kršitev njegove pravice, da velja za nedolžnega, dokler njegova krivda ni dokazana v kazenskem postopku v skladu z zakonom.

Ministrica Švarc Pipan je v zvezi s tem izpostavila, da je ESČP v današnji sodbi še okrepilo svojo že do sedaj zelo strogo presojo spoštovanja domneve nedolžnosti kot enega od stebrov pravice do poštenega sojenja ter posebej poudarilo, da moramo biti nosilci političnih in drugih visokih javnih funkcij zadržani pri komentiranju odprtih kazenskih postopkov in se zlasti vzdržati vsakršnih izjav, ki bi lahko pri splošni javnosti in sodstvu sprožile vnaprejšnje domneve o krivdi obtoženca.

Leta 2016 je namreč med procesom proti Bavčarju takratni minister za pravosodje Goran Klemenčič v izjavi na televiziji dejal, da "če bo zadeva Bavčar zastarala, bo za to moralo odgovarjati veliko ljudi". Sodišče ESČP je ugotovilo, da so Klemenčičeve izjave namigovale na Bavčarjevo krivdo ter povzročile odziv sodišč in vlade. S tem je bila kršena domneva nedolžnosti v tej zadevi, je odločilo.

V pritožbi pa se je Bavčar skliceval tudi na izjavo takratnega premierja Cerarja, ki je ob predstavitvi predloga sprememb zakonodaje, s katerimi bi zaostrili pogoje za odlog prestajanja kazni, dejal, da želi vlada s tem onemogočiti, da bi nekateri, ki bi verjetno morali prestajati zaporno kazen, igrali košarko.

STA odzive Klemenčiča in Cerarja še čaka.

ESČP je v primeru Igor Bavčar proti Sloveniji razsodilo, da mu je bila v sojenju v zadevi Istrabenz kršena pravica do domneve nedolžnosti, medtem ko mu pravica, da ni kazni brez zakona, ni bila kršena. Slovenija mu mora plačati 10.000 evrov za škodo in 6000 evrov za stroške. Strani se lahko v treh mesecih na sodbo pritožita.

Priporočamo