Namesto decembra lani, kot je napovedal predsednik vlade Robert Golob, so prvi kmetje šele pretekli teden dobili državno pomoč za škodo, ki jim jo je prizadejala lanska suša.
Vreme je kmetovalcem tudi letos zelo neprijazno, letina bo slaba, odkupne cene so/bodo v primerjavi z lani katastrofalne. Zadnja neurja s točo in orkanskim vetrom so marsikje po Sloveniji do konca uničila, česar nista pred njimi pokončali že pozeba in moča. Premier Robert Golob je, kot za lansko sušo, znova obljubil hitro pomoč, kako bo vlada to izpeljala, pa »na pamet ne znam povedati«, je priznal.
25 milijonov državne pomoči
Poleti 2022 je kmetijstvo prizadela najbolj uničevalna suša doslej. Bilo je še huje kot leta 2003, ko je bilo škode za 121,5 milijona evrov. Državna ocenjevalna komisija je lansko škodo sprva ovrednotila na nekaj manj kot 162 milijonov evrov, kasneje pa jo je znižala na 148,5 milijona evrov. Inšpektorji so namreč ugotovili, da so vinogradniki prijavili bistveno večjo škodo, kot so jo v resnici utrpeli, zato so jih izločili s seznama upravičencev do državne pomoči, hmeljarjem pa so prvotno oceno škode znižali za petnajst odstotkov.
Državna komisija za ocenjevanje škode po naravnih in drugih nesrečah naj bi končno oceno škode po lanski suši potrdila do 15. oktobra, vendar je to storila z velikansko zamudo, šele 13. marca letos. Vlada se je z njo seznanila 30. marca, nato je moralo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) pripraviti program odprave posledic suše, ki je podlaga za izplačilo državne pomoči.
Vlada je program odprave posledic suše potrdila 25. maja. V njem med drugim piše, da končna ocena škode znaša 148.474.650,18 evra. Ker presega 0,3 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna za leto 2022, to je 3.761.992,59 evra, se je vlada v skladu z zakonom o odpravi posledic naravnih nesreč odločila, da bo za tiste kmetijske pridelke, katerih proizvodnja je bila v obdobju ugotavljanja posledic neugodnih vremenskih razmer za več kot 30 odstotkov manjša od običajne letne kmetijske proizvodnje, oškodovancem izplačala državno pomoč. Vlada je odločila, da bo za lansko škodo po suši po zakonu o odpravi posledic naravnih nesreč namenila 25 milijonov evrov, od tega 24.921.486,58 evra prizadetim kmetovalcem in 78.513,42 evra za stroške obdelave vlog. Dodatnih 4,4 milijona evrov je živinorejcem zaradi izpada krme že izplačala decembra 2022, in sicer po pravilu de minimis.
Več kot 11.000 upravičencem manj kot tisoč evrov pomoči
Do izplačila državne pomoči so upravičeni vsi, ki jim pripada sto evrov ali več. Po tem kriteriju je izračunani skupni znesek državne pomoči po naših informacijah znašal okoli 31,5 milijona evrov in je torej presegal razpoložljivo vsoto, ki jo je za ta namen določila vlada. S korekcijskim faktorjem so nato ta dva zneska uskladili. Posledično se je več kot 7500 upravičencem pripadajoča pomoč znižala pod sto evrov, zato so izpadli s seznama upravičenih prejemnikov. Neuradno smo izvedeli, da naj bi dobrih 11.000 upravičencev prejelo manj kot tisoč evrov državne pomoči za lansko sušo, 350 več kot 10.000 evrov, od tega enajst prek 100.000 evrov. Med največjimi prejemniki prevladujejo sadjarska podjetja.
Za 21 upravičencev je Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja, ki izplačuje državne pomoči, sklenila, da jim ta ne pripada, ker je pristojni inšpektor ugotovil, da so kmetijski pridelek v letu nastanka škode proizvajali v nasprotju s predpisi, ki urejajo varstvo okolja ali varstvo voda. Dodatno je sedem podjetij, ki so imela pred pojavom naravne nesreče status podjetja v težavah, zato do državne pomoči prav tako niso upravičena.
Veliki še čakajo zeleno luč Bruslja
Po zakonu o odpravi posledic naravnih nesreč velja, da državne pomoči ne morejo dobiti niti tisti oškodovanci, katerih kmetijska zemljišča, ki so bila prizadeta zaradi suše, so na območjih iz registra namakalnih sistemov. To pomeni, da bi rastline lahko namakali in jih na tak način obvarovali pred posledicami suše. To določilo pa ne velja za primer, ko namakanje zaradi pomanjkanja vode ni bilo mogoče. Ker je kmetijsko ministrstvo to ugotovilo le za območje Vipavske doline, kjer kmetje namakajo iz namakalnega razvoda Vogršček, smo agencijo vprašali, ali so oziroma bodo tistim, ki kmetujejo na območjih z urejenimi namakalnimi sistemi, izdali negativno odločbo, da torej do državne pomoči niso upravičeni. Zanimalo nas je tudi, koliko jih je in za kakšen skupni znesek gre. Odgovorili so, da v tem trenutku tega še ne vedo, ker obravnave vseh vlog še niso končali.
Pojasnili so, da so od obravnavanih 22.933 vlog v prvem svežnju izdali 14.811 pozitivnih odločb v skupni višini 22.580.915,48 evra. Prvi kmetje so državno pomoč prejeli prejšnji teden. Med njimi ni bilo velikih podjetij, saj evropska komisija še ni sprejela odločitve o združljivosti sheme državne pomoči za velika podjetja z notranjim trgom EU. Agencija naj bi drugi sveženj odločb o dodelitvi državne pomoči za lansko sušo izdala v drugi polovici tega meseca, za velika podjetja pa, ko bo pomoč potrdil Bruselj.
