Na direkciji za vode so vedeli, da je industrijska cona Loke izrazito poplavno ogrožena – na to so jih župan in predstavniki tamkajšnjih podjetij redno opozarjali. Kljub temu niso zagotovili načrtovane trajne protipoplavne zaščite. Čakali so, da bo spisana nova hidrološka študija.
Industrijska cona Loke v občini Ljubno ob Savinji je območje, kjer je avgustovska vodna ujma bržkone povzročila relativno največjo škodo. Določene regije in vasi, tako v Savinjski dolini kot na Koroškem, so poplave mnogo bolj poškodovale, a praviloma so to večja območja. Industrijska cona Loke pa je zelo majhno območje in deroča Savinja je na njem povzročila za nekaj sto milijonov evrov škode; zgolj v robotizirani tovarni KLS Ljubno so poplave povzročile blizu sto milijonov evrov škode. Vse skupaj je še toliko bolj katastrofalno, ker je direkcija za vode skoraj desetletje obljubljala, da bo območje zaščitila s primernimi protipoplavnimi nasipi, a tega ni storila. Nazadnje so bili državni uradniki v Ljubnem marca letos, le pet mesecev pred katastrofalnimi poplavami, a niso ukrepali. Zakaj?
Podjetniki v industrijski coni Loke in uradniki na občini Ljubno so se zavedali, da je industrijska cona, ki je zgrajena na poplavnem območju, čedalje bolj ogrožena. Tamkajšnje tovarne in podjetja so pred reko ščitili prodnati nasipi, ki pa so bili že vse od zgraditve pred tridesetimi leti mišljeni kot začasen ukrep. Po poplavah leta 2012 je župan občine Ljubno Franjo Naraločnik pozval direkcijo, naj neprimeren nasip uredi, in zaposleni na direkciji so se zavezali, da bodo to storili.
Na direkciji za vode začasnega nasipa niso preuredili v trajnega »zaradi omejenih finančnih sredstev«, v zadnjih letih pa so vztrajali, da se naroči in izdela nova hidrološka študija. Hkrati so nasprotovali tudi ideji, da bi občina Ljubno in podjetje KLS – na svoje stroške – izpeljala aktivnosti, ki bi povečale poplavno varnost območja.
Zadnji sestanek med predstavniki podjetja KLS, občino Ljubno in predstavniki direkcije za vode je bil marca letos, so potrdili na direkciji za vode. »Na sestanku je bil govor o zasnovi protipoplavnih ukrepov za zmanjševanje poplavne ogroženosti poslovne cone Loke. Kakor navaja tudi župan občine Ljubno, smo se pogovarjali o možnosti, da občina in podjetje KLS naročita izdelavo projekta, ki bo podlaga za izvedbo ukrepov,« so sporočili z direkcije in pripomnili, da je k »izdelavi tovrstnega projekta smiselno pristopiti, ko bo dokončana nova celovita hidrološko-hidravlična študija porečja Savinje, ki bo podala nova izhodišča za izdelavo projekta«.
Zadnja študija iz leta 2016
Pri vsem tem je najbolj presenetljivo, da direkcija tako študijo že ves čas ima. Slednja ne temelji na desetletja starih podatkih, saj je bila končana pred zgolj sedmimi leti. »Leta 2015 je bila izdelana zadnja hidrološko-hidravlična študija za območje industrijske cone Loke, ki je bila novelirana leta 2016,« so sporočili z direkcije za vode. Sodeč po študiji se industrijska cona Loke uvršča v razred »majhne in preostale poplavne nevarnosti« in torej ni bila prepoznana kot območje »pomembnega vpliva poplav«.
Na direkciji so pozneje naročili novo študijo in zanjo odšteli 1,2 milijona evrov brez DDV oziroma 1,5 milijona evrov z DDV. Celovita hidrološko-hidravlična študija porečja Savinje, ki jo po naročilu direkcije za vode izdelujeta podjetji Izvo-r in Hidrosvet, naj bi bila končana novembra letos: torej tri mesece prepozno. Šele ta študija pa bo, tako pravijo na direkciji za vode, »dala usmeritve za nadaljnje umeščanje ukrepov v prostor«, zato ta trenutek direkcija še ne more napovedati, kdaj bodo naročili izvedbo trajne protipoplavne zaščite. Ko bo spisana nova hidrološka študija, se bodo znova sestali s predstavniki občine Ljubno in podjetja KLS ter se dogovorili o nadaljnjih korakih.
Nasip, ki pred reko Savinjo ščiti industrijsko cono Loke, je bil prvič zgrajen leta 1990 in bil nato obnovljen leta 2012. Tako stari kot novejši nasip sta bila mišljena kot začasna ukrepa in, kot je nedavno povedal predsednik sveta za vode Rok Fazarinc, nista bila narejena v skladu s strokovnimi smernicami. Tam načrtovani trajni ukrep naj bi ščitil industrijsko cono pred stoletnimi vodami, toda avgustovske poplave so presegle to višino poplavnih voda. Nasipa pa niso zgolj preplavile, ampak so ga porušile in odnesle s seboj. V tovarni KLS so poleg metra in pol vode poplave prinesle tudi 70 centimetrov peska in drugega materiala, med drugim tudi prod, iz katerega je bil zgrajen »začasni« nasip, saj njegovo jedro ni bilo pritrjeno v tla
