Na Univerzi v Ljubljani so lani obravnavali 1704 vloge za priznavanje tujih srednješolskih spričeval. Uspešno je bilo zaključenih 1085 vlog, je zapisano v poročilu, ki ga je univerza objavila v torek. Prosilci za priznavanje so tuji študentski kandidati, ki si želijo študirati na ljubljanski univerzi. Poleg teh so obravnavali tudi več kot tisoč vlog za priznanje dosedanjega študija v tujini, na podlagi česar se želijo tuji študentje vpisati na višje stopnje študija – v magistrske in doktorske programe. Interes tujcev za študij v Ljubljani je visok že vsa leta – lani jih je vloge oddalo 1025, predlani pa 1027. Velika večina se jih je želela vpisati na magistrsko stopnjo študija, 157 kandidatov pa bi se vpisalo na doktorski študij.
Množica vlog
Med vlagatelji prošenj za priznanje srednješolskih spričeval jih je največ, 380, prišlo iz Severne Makedonije, sledijo državljani Srbije (326), Bosne in Hercegovine (318), Hrvaške (122) in Črne gore. Lani je bilo pričakovano visoko tudi število prošenj za priznanje spričeval iz Ukrajine – teh vlog je bilo kar 132.
Preglednica vseh vlog po državah razkriva, da se na Univerzo v Ljubljani vpisujejo študentje z vsega sveta. Pri vpisovanju na višje stopnje študija je nabor še posebno raznolik – vloge so oddali kandidati iz triindevetdesetih držav, kar je skoraj polovica vseh držav na svetu. Izstopajo kandidati iz nekdanje Jugoslavije – približno po sto iz Bosne in Hercegovine, Srbije, Severne Makedonije in Hrvaške. Izrazito visoko je tudi število prosilcev iz Bangladeša (101 kandidat). Iz Bangladeša sicer prihaja tudi velik delež lanskoletnih prosilcev za azil. Povezave med prošnjami za azil in prošnjami za priznanje dosedanjega študija iz dokumentacije niso razvidne, dejstvo pa je, da ima med migranti, ki prihajajo v Evropo iz južnoazijske regije Bangladeša, Indije in Pakistana, razmeroma veliko ljudi za seboj že uspešno izobrazbeno pot. Tako je bilo lani tudi prošenj študentskih kandidatov iz Indije in Pakistana po več deset.
Uspešnost prošenj ni stoodstotna, hiter pregled pa pokaže, da so vloge za priznanje dosedanjega študija v tujini razmeroma uspešne – zavrnjen je bil zgolj majhen del prošenj. Več težav pa nastaja pri preverjanju srednješolskih spričeval, kjer je neuspešna kar tretjina postopkov, tudi tistih z območja nekdanje Jugoslavije. Kot je mogoče razumeti, gre pri tem za administrativne težave z listinami. Dokončno so namreč med 1704 vlogami zavrnili zgolj dve.
Birokratske ovire
Z ljubljanske univerze so sporočili, da je v letošnjem študijskem letu pri njih že vpisanih 1612 študentov na prvi bolonjski stopnji, 1512 na magistrski bolonjski stopnji, 384 pa je doktorskih študentov. Iz poročila je razvidno še, da so med najbolj zaželenimi ekonomska fakulteta s 342 vlogami tujcev, fakulteta za družbene vede (106) in fakulteta za gradbeništvo in geodezijo (82 vlog). Enaintrideset tujih kandidatov je oddalo vloge za študij medicine.
»Znanje je globalna dobrina. Ni in ne sme biti zaprto znotraj univerz ali držav,« je včeraj povedal rektor ljubljanske univerze Gregor Majdič. »Današnji svet nam mnogo enostavneje kot v preteklosti omogoča medsebojne izmenjave med različnimi kulturami, kar vključuje tudi izmenjavo znanja in dosežkov znanosti. Na Univerzi v Ljubljani spodbujamo izmenjave študentov in vpis tujih študentov na našo ustanovo. To nam prinaša izmenjavo znanja, bogatenje študijskega procesa in krepitev medkulturnega dialoga,« je dejal. Vendar pa se v Sloveniji srečujemo s številnimi težavami pri privabljanju tujih študentov, opozarja Majdič. »Možnosti izvajanja študijskih programov v tujih jezikih so zelo omejene, akreditacija mednarodnih študijskih programov je zapletena, posebej pereče vprašanje pa je urejanja statusa tujih študentov in raziskovalcev. Postopki pridobivanj dovoljenj za bivanje in delo, tudi če gre za ugledne tuje raziskovalce, trajajo nerazumno dolgo in so polni birokratskih ovir,« je spomnil rektor.
