Od danes sta v javni razpravi pravilnika o določitvi seznama dovoljenih in prepovedanih vrst živali. Mnenja in predloge bo mogoče oddati predvidoma do 25. junija. Na predlaganem seznamu živali, ki jih ljudje ne bodo več smeli imeti v stanovanju ali jih rediti, so pasavci, lenivci, vrečarji, primati, luskavci, zveri, povodni konji, žirafe, kiti, delfini, ujede (razen nekaterih izjem), sove, nekatere vrste papig in drugih ptic, velike dolgožive želve, strupene kače, krokodili, varani in nekatere vrste rib. To so živalske vrste, ki so nevarne zaradi velikosti, neobvladljivosti, ki izločajo nevarne strupe ali so zahtevne za zadrževanje v ujetništvu.
Zapozneli seznam
Kdor ima katero od živali s sezama prepovedanih, jo lahko obdrži do njene naravne smrti. Vendar le, če v šestih mesecih od začetka uporabe 6. b člena zakona o zaščiti živali poskrbi za njeno označitev (da ne bi nabavil nove in trdil, da gre za isto žival), jo prijavi upravnemu organu, pristojnemu za veterinarstvo, ter zagotovi izpolnjevanje predpisanih bivalnih razmer in ustrezno oskrbo. Omenjeni zakonski člen se je začel uporabljati 16. aprila letos, kmetijsko ministrstvo in uprava za varno hrano pa sta seznam prepovedanih živalskih vrst, ki je za zdaj še predlog, torej še ni končna različica, objavila z veliko zamudo. To bi namreč morala (v soglasju z ministrom, pristojnim za naravne vire in prostor) storiti v enem letu od uveljavitve leta 2021 sprejete novele zakona o zaščiti živali, to je do 16. oktobra lani.
Prepoved vodi v ilegalno lastništvo
Biologinja Nika Leben na Bledu skrbi za eksotične živali, ki so izgubile dom. Trenutno jih ima več kot 150, največ kač in kuščarjev. Pravi, da je seznam prepovedanih vrst živali osebno ne bo zelo prizadel, saj je na njem našla zgolj eno, ki jo ima tudi sama. Bo pa po njenem prizadel tiste, ki imajo strupenjače kot hišne ljubljenčke ali kot posel, torej so rejci. Na predlaganem seznamu prepovedanih kač so namreč vse vrste strupenih gožev, gadov in zemeljskih gadov, vse vrste udavov razen navadnega in mavričnega ter vse vrste pitonov razen mrežastega, diamantnega, zelenega drevesnega, burmanskega, tigrastega in kraljevega.
Lebnovo preseneča predvsem kratek predlagani seznam dovoljenih vrst živali, zlati želv, kajti dovoljene naj bi bile le štiri vrste – kornjača ter mavrska, ruska in širokoroba kornjača. »Nad tem sem kar malce šokirana. Na seznamu pogrešam predvsem želvo sulkato. Poznam namreč kar nekaj družin, ki jih imajo,« je poudarila. »Prepoved določenih vrst vodi v ilegalno lastništvo in v črni trg s temi živalmi, kar ni dobro. Ključ je v izobraževanju in ustrezni zakonodaji, ne v prepovedih,« je kritična sogovornica. Dodaja tudi, da se Slovenija urejanja problematike eksotičnih živali loteva na podoben način, kot je to storila Belgija, torej s prepovedjo nekaterih vrst. »Velesile na področju teraristike, kot so Nemčija, Nizozemska, Francija in Švica, imajo to področje regulirano, nimajo pa prepovedi, v nekaterih državah pa so prepovedane le strupenjače,« je še pojasnila Nika Leben.
Ocenjuje, da imajo slovenski uradniki mačehovski odnos do eksotičnih živali in s tem tudi do rejcev. »Verjetno zaradi predsodkov, toda to ne bi smel biti razlog za prepovedi,« je prepričana. Lebnova je kritična tudi do tega, da pravilnika o določitvi seznama dovoljenih in prepovedanih vrst živali vsebujeta vsega tri člene, brez vsakršne obrazložitve, na kakšen način ju nameravajo izvajati.
