Z vidika zmanjševanja škode za državni proračun je zato pomembna tudi uspešnost nadzorov Fursa, ki v primeru nepojasnjenega nesorazmerja med prijavljenimi dohodki in dejanskim premoženjem oziroma trošenjem posameznika obdavči za razliko. Ministrstvo za pravosodje je pripravilo predlog sprememb zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, ki sicer velja od leta 2012, a ga je s ciljem učinkovitejšega boja proti pridobivanju premoženja nezakonitega izvora treba prenoviti. V primeru instituta odvzema premoženja nezakonitega izvora – nasprotno od klasične kazenske zaplembe protipravno pridobljene premoženjske koristi v okviru kazenskega postopka – velja obrnjeno dokazno breme. V tem primeru je torej toženi tisti, ki mora pojasniti izvor svojega premoženja z zakonitimi prihodki. Šteje se, da je premoženje nezakonitega izvora, če obstaja nesorazmerje med dohodki in premoženjem in če ni mogoče dokazati, da je pridobljeno na pošten način. Po tem zakonu se torej lahko odvzame premoženje, za katero se domneva, da izvira iz kriminalne dejavnosti, a ni vezano na pravnomočno obsodilno sodbo.

Nepremičnine, vozila in gotovina

V postopkih finančne preiskave in dokončno odvzetega premoženja nezakonitega izvora so najpogosteje začasno zavarovani in kasneje tudi dokončno odvzeti premičnine (najpogosteje osebna vozila in motorna kolesa pa tudi druge, na primer nakit, džakuzi), nepremičnine in denarna sredstva.

Nižanje praga za začetek preiskave

Po zakonu se finančna preiskava zdaj začne, če tožilstvo v predkazenskem ali kazenskem postopku posumi, da nekdo razpolaga s premoženjem nezakonitega izvora, katerega vrednost presega 50.000 evrov. Na ministrstvu so predlagali, da bi se prag za uvedbo postopka znižal na 10.000 evrov. Kot so obrazložili, se je v praksi izkazalo, da je spodnji prag 50.000 evrov določen previsoko (tudi v primerjavi z drugimi državami, ki imajo bistveno višji bruto domači prihodek), saj je na tak način onemogočeno preiskovanje premoženja pod to vrednostjo v lasti obdolženca brez vsakršnih zakonitih prihodkov.

Na vrhovnem državnem tožilstvu se strinjajo, da bi znižanje praga za uvedbo finančnih preiskav lahko vodilo do večjega števila teh preiskav. »Vendar mora biti prag določen tako, da omogoča učinkovito zasledovanje cilja zakona, hkrati pa ostaja realen z vidika uspešnosti postopkov odvzema premoženja,« pravijo in dodajajo, da je zato po njihovem mnenju ustrezen prag 30.000 evrov, ki je tudi vključen v zadnji predlog, ki je v fazi ponovnega strokovnega usklajevanja.

Sumljivo premoženje se v postopku začasno zavaruje, v primeru potrditve, da je nezakonito pridobljeno, pa se odvzame. Do danes je bil po podatkih specializiranega državnega tožilstva na podlagi tožb za odvzem premoženja nezakonitega izvora pravnomočno dosojeni znesek 1,95 milijona evrov.

- Andreja Katič, ministrica za pravosodje.- 22.05.2024. - Slavnostna akademija ob 30-letnici Delovnega in socialnega sodstva.//FOTO: Bojan Velikonja

Na pravosodnem ministrstvu, ki ga vodi Andreja Katič, predlagajo znižanje praga za začetek postopka za odvzem nezakonitega premoženja. Foto: Bojan Velikonja 

Upoštevalo se bo tudi trošenje

Pomembnejša novost predlagane novele je tudi, da se bodo pri ugotavljanju očitnega nesorazmerja med premoženjem in dohodki upoštevali tudi odhodki. Upoštevalo se bo torej tudi, koliko je nekdo v določenem obdobju trošil. Če ima nekdo na primer nizke prijavljene dohodke, a je v tem obdobju na primer zgradil hišo ali najel drago vozilo, bo tudi za to premoženje obstajal sum, da je nezakonito pridobljeno.

Takšen predlog sledi ustaljeni praksi dela Finančne uprave RS (Furs), ki z vidika obdavčitve v okviru finančne preiskave najprej ugotavlja sum neprijavljenih prihodkov, v primeru potrditve suma pa postopa v skladu z določili zakona o davčnem postopku. Furs pri tem ugotavlja razkorak med napovedanimi dohodki in dejanskim premoženjskim stanjem ali porabo davčnih zavezancev. Davčni nadzori potekajo na podlagi prejetih prijav državnih organov ali drugih prijaviteljev, iz prejetih podatkov na podlagi mednarodne izmenjave podatkov, na podlagi informacij v medijih oziroma druge lastne zaznave. Upoštevajo se vse evidence, informacije, izjave in listine, ki dokazujejo dejansko stanje. Če ugotovijo, da fizična oseba razpolaga s sredstvi za privatno potrošnjo, vključno s premoženjem, ki precej presegajo dohodke, ki jih je davčni zavezanec napovedal, se davek od nenapovedanih dohodkov odmeri od ugotovljene razlike med vrednostjo premoženja, sredstev oziroma porabo sredstev in dohodki, ki so bili obdavčeni. Od tako ugotovljene osnove se plača davek po povprečni stopnji dohodnine (33 odstotkov) od enoletnih dohodkov zadnjega davčnega obdobja, kar je znatna obdavčitev.

Doslej po zakonu pravnomočno odvzeli slaba dva milijona evrov

Iz skupnega poročila o delu državnih tožilstev za leto 2023 izhaja, da je bilo od začetka uporabe zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvor​a v maju 2012 do konca leta 2023 skupno odrejenih 73 finančnih preiskav zoper 212 fizičnih in 90 pravnih oseb. V tem obdobju je bilo vloženih 39 tožb, in sicer zoper skupno 81 fizičnih in 12 pravnih oseb. Do danes je bilo po zadnjih podatkih specializiranega državnega tožilstva vloženih 43 tožb v skupnem znesku 36,5 milijona evrov. Sodišče je odločilo o 27 tožbah, in sicer znaša skupna vrednost dosojenega zneska, skupaj s šestimi sodnimi poravnavami, 2,4 milijona evrov, skupna vrednost pravnomočno dosojenega zneska pa znaša 1,95 milijona evrov. V 12 zadevah je bil postopek zaradi odločbe ustavnega sodišča na podlagi umika tožbe ustavljen. Iz podatkov državnega tožilstva, ki zajemajo vse aktualne postopke, v katerih je odrejen in še veljaven ukrep bodisi po zakonu o kazenskem postopku (začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi) bodisi po zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (začasno zavarovanje odvzema premoženja nezakonitega izvora oziroma začasen odvzem premoženja), izhaja, da je bilo konec leta 2023 skupno odrejenih 224 začasnih zavarovanj (od tega zoper 186 fizičnih oseb in 38 pravnih oseb). Skupna ocenjena vrednost premoženja, ki je predmet začasnih zavarovanj, je znašala slabih 291 milijonov evrov, skupna višina premoženjske koristi, v zvezi s katero so bila odrejena začasna zavarovanja, pa 253 milijonov evrov.

Od leta 2022 do danes 33 nadzorov

V postopku Furs zavezanca seveda pozove k predložitvi prijave premoženja, kjer lahko poda pojasnila oziroma pojasni izvor svojega premoženja in izvor sredstev za svojo porabo, ki po podatkih davčnega organa presega napovedane dohodke. Če zavezanec izvor premoženja pojasni oziroma vir dohodka ugotovi že Furs sam, ga obdavči na način, kot je predviden za določen dohodek. Hkrati ga oglobi zaradi neprijave oziroma v primeru, da znesek davka od neprijavljenih dohodkov doseže 50.000 evrov v obdobju dvanajst zaporednih mesecev, vloži kazensko ovadbo zaradi znakov kaznivega dejanja davčne zatajitve. V postopkih odmere davka od nenapovedanih dohodkov pa se vrsta dohodka ne ugotavlja, saj gre za nepojasnjene dohodke.

Na Fursu pravijo, da so od leta 2022 do sedaj opravili 33 nadzorov in odmerili davek od nenapovedanega premoženja v znesku 2,5 milijona evrov. V primeru suma, da gre za protipravno pridobljeno premoženje, Furs vloži kazensko ovadbo. Furs intenzivno sodeluje tudi v finančnih preiskovalnih skupinah, ustanovljenih v skladu z določili zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora.

29

finančnih preiskav zoper 68 fizičnih in osem pravnih oseb so v zadnjih šestih letih državni tožilci skupno odredili na podlagi zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora.

Finančno preiskavo državni tožilec v praksi večinoma sicer odredi na predlog policije, saj je prav policija tista, ki ob izvajanju finančnih preiskav prva prepozna primere, ki izpolnjujejo pogoje za obravnavo po zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora. Predlaga jo lahko tudi Furs, urad za preprečevanje pranja denarja ali komisija za preprečevanje korupcije.

Priporočamo